PWONY ME 32
Ker pa Lubanga Dong Tye ka Loc!
Ker pa Lubanga ocako loc i polo i mwaka 1914. I mwaka meno aye bene kare me agikki me loc pa dano ocakke iye. Wangeyo man nining? Wabineno gin ma Baibul otito con, ki dok jami ma tye ka timme i wi lobo i kare-ni ki kit pa dano nicakke i mwaka 1914.
1. Gin ango ma lok pa lunebi nyuto?
Ki i buk pa lanebi Daniel, wangeyo ni Ker pa Lubanga onongo bicako loc i agikki me kare ma kilwongo i Baibul ni “mwaka abiro.” (Daniel 4:16, 17) I nge mwaki miya mapol, Yecu olwongo kare meno ni “kare pa Lurok,” dok en opwonyo ni kare meno onongo peya otum. (Luka 21:24) Kit ma wabineno kwede, mwaka abiro meno otum i mwaka 1914.
2. Gin ango ma tye ka timme i wi lobo dok kit pa dano tye nining nicakke i mwaka 1914?
Lupwonnye pa Yecu gupenye ni: “Lok man bitimme awene, dok kit gin ango ma binyuto dwogoni, ki agikki piny?” (Matayo 24:3) Me gamo lapenygi, Yecu otito jami mapol ma onongo bitimme i nge cako locce macalo Kabaka me Ker pa Lubanga. I kin jami magi onongo tye iye lweny, kec, ki oyengyeng. (Kwan Matayo 24:7.) Baibul bene otito ni kit pa dano “i kare me agikki” biweko “piny bibedo marac.” (2 Temceo 3:1-5) Lanyut ma Yecu oloko iye-ni ki kit pa dano dong onen woko ka maleng nicakke i mwaka 1914.
3. Pingo piny oballe adada nicakke i kare ma Ker pa Lubanga ocako loc?
Cutcut ma Yecu odoko Kabaka me Ker pa Lubanga, en ocako lweny i kom Catan ki jogine ki i polo. Kiloyo Catan woko i lweny meno. Baibul waco ni “gibole woko piny i ngom kacel ki lumalaikane.” (Niyabo 12:9, 10, 12) Catan tye ki akemo madwong pien en ngeyo ni kibineke woko ma pe orii. Pi meno, en tye ka kelo can ki arem madwong adada i wi lobo-ni. Meno aye tyen lok mumiyo piny tye marac adada i wi lobo ducu! Ker pa Lubanga bicobo pekki magi ducu.
NONG NGEC MATUT
Nen tyen lok mumiyo wangeyo ni Ker-ri ocako loc i mwaka 1914. Nen bene kit ma watwero nyuto kwede ni waye ni Ker-ri dong tye ka loc.
4. Lok pa lunebi me Baibul nyuto ni Ker-ri ocako loc i mwaka 1914
Lubanga oweko Kabaka Nebukadnejar me Babilon oleko lek dok i lek man Lubanga onyutte gin ma bitimme i anyim. Wakwano lok i kom lek meno ki kit ma Daniel ogonyo kwede tere i Baibul. Nen ka maleng ni lek meno onongo bicobbe i kom ker pa Nebukadnejar ki bene i kom Ker pa Lubanga.—Kwan Daniel 4:17. a
Kwan Daniel 4:20-26, ci wuti ki chart ma tye me gamo lapeny magi:
-
(A) Gin ango ma Nebukadnejar oneno i wang lekke?—Nen tyeng me 20 ki 21.
-
(B) Ngo ma onongo bitimme i kom yat-ti?—Nen tyeng 23.
-
(C) Gin ango ma onongo bitimme i nge “mwaka abiro”?—Nen tyeng me 26.
Kit ma Lek Madok i Kom Yat-ti Kubbe ki Ker pa Lubanga
LOK PA LANEBI (Daniel 4:20-36)
Loc
(A) Yat mabor dok madit
Loc ogik
(B) “Tong yat meno” wek obed “nio wang ma mwaka abiro okato”
Kidwoko loc cen
(C) “Ker bibedo meri matwal”
Cobbene mukwongo . . .
-
(D) Yat-ti onongo cung pi anga?—Nen tyeng 22.
-
(E) Locce ogik nining?—Kwan Daniel 4:29-33.
-
(F) Gin ango ma otimme i kom Nebukadnejar i agikki me “mwaka abiro”?—Kwan Daniel 4:34-36.
COBBENE MUKWONGO
Loc
(D) Nebukadnejar, Kabaka me Babilon
Loc ogik
(E) I nge mwaka 606 K.M.P., Nebukadnejar odoko lapoya dok onongo pe twero loc pi mwaki abiro
Kidwoko loc cen
(F) Wi Nebukadnejar ocako tic maber ci en ocako loc odoco
Cobbene me aryo . . .
-
(G) Yat-ti onongo cung pi angagi?—Kwan 1 Tekwaro 29:23.
-
(H) Locgi ogik nining? Wangeyo nining ni onongo pud pe gitye ka loc i kare ma Yecu tye i lobo?—Kwan Luka 21:24.
-
(I) Kidwoko loc man cen awene dok ki kwene?
COBBENE ME ARYO
Loc
(G) Luker me Icrael ma onongo giloyo loc me kaka Lubanga
Loc ogik
(H) Kijwero Jerucalem, ci loc pa luker me Icrael ogik woko pi mwaki 2,520
Kidwoko loc cen
(I) Yecu ocako loc i polo macalo Kabaka me Ker pa Lubanga
Mwaka abiro-ni onongo bor lakwene?
But Baibul mogo konyowa me niang bute mukene. Me labolle, buk me Niyabo waco ni mwaka adek ki nucu rom ki nino 1,260. (Niyabo 12:6, 14) Mwaka abiro dodo meno kiryo, nyo bedo nino 2,520. Baibul kare mogo tiyo ki nyig lok man ni “nino” me cung pi mwaka. (Ejekiel 4:6) Pi meno, mwaka abiro ma kiloko iye i buk pa Daniel-ni orii pi mwaki 2,520.
5. Lobo olokke woko nicakke i mwaka 1914
Yecu otito kit ma lobo-ni bibedo kwede ka en ocako loc macalo Kabaka. Kwan Luka 21:9-11, ci wunyam lapeny man:
-
Jami mene ki i kin ma kititogi-ni ma dong ineno ki wangi nyo iwinyo pire?
Lakwena Paulo oloko i kom kit pa dano ma i kare me agikki. Kwan 2 Temceo 3:1-5, ci wunyam lapeny man:
-
Tika dong ineno dano gitimme kit meno i kare-ni?
6. Nyut ni itye ki niye ni Ker-ri dong tye ka loc
Kwan Matayo 24:3, 14, ci wunyam lapeny magi:
-
Tic ma pire tek ango ma kitye ka timone ma nyuto ni Ker pa Lubanga dong tye ka loc?
-
Itwero nywako i tic man nining?
Ker pa Lubanga tye ka loc, dok nino ma Ker-ri biloyo kwede lobo dong cok. Kwan Jo Ibru 10:24, 25, ci wunyam lapeny man:
-
Gin ango ma omyero wan ducu ki acel acel watim ‘kit macalo waneno nino maca dong tye ka nyiko cok-ki’?
NGAT MO ROMO PENYI NI: “Pingo Lucaden pa Jehovah giwaco ni mwaka 1914 pire tek adada?”
-
In iromo gamone ningo?
WOT WIYE WIYE
Lok pa lunebi me Baibul ki jami ma tye ka timme i lobo moko ni Ker pa Lubanga dong tye ka loc. Wanyuto ni waye lok man ka watito bot jo mukene dok wabedo tye i cokke kare ducu.
Ngo ma ipwonyo?
-
Gin ango mutimme i agikki me mwaka abiro ma kitito pire i buk pa Daniel?
-
Ngo ma weko in imoko ni Ker pa Lubanga ocako loc i mwaka 1914?
-
Itwero nyuto nining ni itye ki niye ni Ker-ri dong tye ka loc?
TIM KWED
Nen kong gin ma luco lok me tekwaro ki jo mukene giwaco i kom kit ma lobo-ni olokke kwede nicakke i mwaka 1914.
Nen kong kit ma lok pa lanebi ma nonge i Matayo 24:14 ogudo kwede kwo pa laco mo.
“Onongo Amaro Tuko Baseball Makato Gin mo Keken!” (Wi Lubele Nam. 3 2017)
Wangeyo nining ni lok pa lanebi ma kicoyo i Daniel cura 4 ocobbe i kom Ker pa Lubanga?
“Ker pa Lubanga Ocako Loc Awene? (Bute me 1)” (Wi Lubele, Oktoba 1, 2014)
Ngo ma nyuto ni “mwaka abiro” ma kiloko iye i Daniel cura 4 ogik i mwaka 1914?
“Ker pa Lubanga Ocako Loc Awene? (Bute me 2)” (Wi Lubele, Novemba 1, 2014)
a Nen pwony aryo me agikki i te bute me Tim Kwed i pwony man.