Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Sel blong is i rili had blong kasemsave long hem. Long medel blong ol sel, i gat wan DNA mo sam samting we i olsem ol smol masin we i seraotem, transpotem, mo jenisim ol molecule. Hemia ol wok we oli mekem se ol sel ya oli laef.

Samting We Laef i Soem

Samting We Laef i Soem

Ol laef samting raonabaot long yumi oli gru, muv, mo kam plante, mo oli mekem planet blong yumi i spesel mo i naes. Mo tede, ol man oli kasem moa save long ol laef samting i bitim bifo. ?Ol laef samting ya oli soem wanem long yumi?

Laef i gat stat mo i folem wan disaen. Ol sel oli ol stamba samting long laef mo oli olsem ol smosmol faktri we oli mekem plante taosen wok we i no isi, blong sapotem laef mo kam plante. Yu save luk intresting wok ya long evri samting. Eksampol, tingbaot is blong bred, hem i wan sel, be taem yu skelem wetem sel blong ol man, maet yu ting se sel blong is i wan simpol samting nomo. Be yet, i rili had blong kasemsave long hem. Long medel blong ol sel, i gat wan DNA mo i gat sam samting we i olsem ol smol masin we i seraotem, transpotem, mo jenisim ol molecule. Hemia ol impoten wok we oli mas hapen blong wan sel i laef. Taem sel blong is i no moa gat kakae, bambae wok blong hem i slo daon, i olsem we i slip. Taswe is i no kam nogud, mo i save stap longtaem long kijin. Mo taem man i yusum hem blong mekem bred, hem i wekap bakegen.

Ol saentis oli bin stadi long sel blong is blong plante yia blong oli kasemsave moa long sel blong ol man. Be oli no kasemsave yet long plante samting. Ross King, wan profesa long Chalmers University of Technology long Swiden i talem se: “I nogat inaf saentis blong mekem ol tes we mifala i wantem mekem, blong kasemsave olsem wanem is i wok.”

Taem yu tingbaot olsem wanem i had blong kasemsave long sel blong is, ?yu ting se i gat wan man i disaenem?

Laef i save kamaot nomo long wan narafala laef. Ol molecule we oli kolem ol nucleotide, oli mekemap DNA. Insaed long wan sel blong man i gat 3.2 bilian nucleotide. Ol nucleotide ya oli folemgud wan paten blong oli save givhan long sel blong wokem ol enzymes mo ol protin.

Janis blong ol nucleotide oli kam wanples blong fomem wan stret paten, i smol we i smol. Hemia i olsem we yu traem plante bilian taem blong kasem stret paten (1 long 10150). I min se i no posibol nomo blong samting olsem i hapen.

Blong talem stret, ol saentis oli no save pruvum se laef i save kamaot long wan samting we i no laef.

Laef blong man i spesel. Yumi ol man yumi save enjoem laef long fasin we ol narafala laef samting oli no save mekem. Ol narafala laef samting oli no save krietem ol samting, wok long komuniti, o soemaot ol filing blong olgeta olsem we yumi stap mekem. Yumi naf blong haremsave mo enjoem ol defren tes, smel, saon, mo luk ol kala wetem ol naes samting. Mo tu, yumi save plan from fiuja mo traem faenem mining blong laef.

?Wanem tingting blong yu? ?Ol samting ya oli jes kamaot from we yumi nidim olgeta blong yumi stap laef mo kam plante? ?O oli soemaot se laef i kam long wan Krieta we i lavem yumi?