Ala o mambo mena me

Mina maninga Loba a be̱nno̱ e?

Mina maninga Loba a be̱nno̱ e?

Jalabe̱ la Bibe̱l

 Loba a be̱n nde dina diwo̱. Di matilabe̱ nde יהוה n’eyem’a Bonabehe̱r. Di yo̱ki pe̱ nde tukwabe̱ ná “Yehova” n’eyem’a Duala. a Loba a kwali tongwea na muto̱ped’ao ńa mudī Yesaya ná: “Mba nde ne Yehova; dina lam di.” (Yesaya 42:8) Di dina di maso̱be̱ lambo ka 7 000 la ngedi o m’bo̱m ma betiledi ma kwaṅ buka to̱ njik’eyala epe̱pe̱ e makwaleye̱ ońola Loba, to̱ dina dipe̱pe̱. b

Mo̱ Yehova a be̱n mina mape̱pe̱ e?

 To̱ ná Bibe̱l e mabele̱no̱ nde Loba na dina diwo̱, e mabolane̱ beto̱ti jita o kwalea ońol’ao. Jombweye beto̱ti bō̱ na beteledi bao, name̱ne̱ pe̱ na nje be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea pat’a moto Loba eno̱.

Beto̱ti

Epas’a Bibe̱l

Beteledi

Allah

(To̱ ewo̱)

Eyal’a Arabia “Allah,” e titi dina nde eto̱ti e be̱n beteledi ná “Loba.” Betukwedi ba Bibe̱l n’eyem’a Arabia na o leme̱ lope̱pe̱, be mabolane̱ nde eyala “Allah” o kwalea ońola Loba.

A na O [Alfa na Omega]

Bebīsedi 1:8; 21:6; 22:13

“Ńaboso na Nusukan,” to̱so̱ “bebotedi na su,” ba mapula nde kwala ná Loba la Ngum to̱ diwo̱ di si se̱le̱ na Yehova, to̱ diwo̱ pe̱ di si me̱nde̱ be̱ ombus’ao. (Yesaya 43:10) A na O be nde litera ńaboso na nisukan ya eyem’a Grikia.

Dale

Myenge 18:3, 47

Diwutamea la mbaki na tongo a jongise̱.

Kiṅ’a matumba

Bebīsedi 15:3

Janea lao di si be̱n bebotedi to̱ su.

Loba

Bebotedi 1:1

Mō̱ ńena ba mowe̱no̱; moto ńe ngińa. Eyal’a Bonahebe̱r ʼElohimʹ e bambe̱ mo̱nge̱le̱ jita, k’eyembilan jasame̱ n’edub’a Yehova.

Loba la bonam

1 Timoteo 1:11

E nde Loba la muńe̱nge̱ na la bonam.—Myenge 104:31.

Loba la maloba

Ndimbisedi 10:17

E nde Loba lasam, diwengisan na “njimbidi” to̱so̱ maloba ma losango bato bō̱ ba mowe̱no̱.—Yesaya 2:8.

Mbondo a me̱se̱

Myenge 149:2

Mo̱ nde e mbondo a me̱se̱ mena me longe̱.—Bebīsedi 4:11.

Mudun a koba na ngindi

Daniel 7: 9, 13, 22

A si be̱n bebotedi; a se̱le̱ be̱ longe̱ o bwindea na bwindea obiana mambo me̱se̱ na bato ba benama ba mawekabe̱.—Myenge 90:2.

Mulēdi ńasam

Yesaya 30:20, 21

A malee̱ biso̱ na bola pe̱ biso̱ bediedi ońola tombwane̱ lasu.—Yesaya 48:17, 18.

Mumbwe̱ lo̱ngo̱

Yesaya 64:8

A be̱n doi omo̱ń a bato na matumba, ka nje te̱ mumbwe̱ lo̱ngo̱ a be̱nno̱ doi omo̱ń a weya.—Roma 9:20, 21.

Musenge̱ muka

Myenge 65:3

A masenga muka te̱ ba makane̱no̱ mo̱ na dube̱.

Musungedi

Yesaya 45:21

A masunga o bobe na o dibumbe.

Muko̱tedi

Yesaya 41:14 Betiledi ba Bosangi

A ko̱ti mbel’a moto o bobe na kwedi tongwea na jabea la diko̱ti la Yesu Kristo.—Yohane 3:16.

Mutatedi

Myenge 23:1

A matata ba bena ba mowe̱ mo̱.

Muwekedi

Yesaya 40:28

A weki mambo me̱se̱.

Nu ńena ńe

Bebusedi 3:14 Betiledi ba Bosangi

A matimba be̱ to̱ nje e mapule̱ ná a londise̱ mwano mao. Mun mulo̱ṅ ma bwambo mu tukwabe̱ pe̱ ná “Na me̱nde̱ timba be̱ to̱ nje e do̱lisan mba” to̱so̱ “Na me̱nde̱ timba be̱ nje na mapo̱so̱no̱ o timba be̱.” (The Emphasised Bible, betukwedi ba J. B. Rotherham [Inglisi]) Ben beteledi be mongwane̱ o so̱ṅtane̱ dina la Loba, Yehova, di maso̱be̱ o mwemba mu mabupe̱.—Bebusedi 3:15.

Ńabosangi

Minia 9:10

Bosangi bao bo si be̱n elangisan (bosangi o beboledi, a si be̱n dipe̱ń).

Ńako̱di

Bebusedi 34:14, Betiledi ba Bosangi

A mapula ná jowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. Y’eyala e tukwabe̱ pe̱ ná nu si mapule̱ ná ‘bowe̱ loba dipe̱pe̱.’

Ńangum

Bebotedi 17:1

A be̱n ngińa ni pakapakan. Eyal’a Bonahebe̱r ná ʼEl Shaddaiʹ, nika ńe nde “Loba la ngum,” e maso̱be̱ ngedi samba o Bibe̱l.

Nupeti jasame̱

Myenge 47:3

A be̱n epolo e peti jasame̱.

Ńasam

Daniel 7:18, 27

Sango Ńasam buka be̱se̱.

Sango

Myenge 135:5

Mube̱nedi; n’eyem’a Bonahebe̱r y’eyala ye nde ʼAdhohnʹ na ʼAdhonimʹ.

Sango Ńasam

Bebotedi 15:2

Doi lao la byanedi di peti jasame̱; na Bonahebe̱r ʼAdhonaiʹ.

Tete̱

Mateo 6:9

Mubole̱ longe̱, to̱so̱ mbondo a longe̱.

Yehova ńa mamuti, Sango ńa mamuti

Yesaya 1:9 Betiledi ba Bosangi; Roma 9:29 Betiledi ba Bosangi

Mwaned’a milo̱ṅ minde̱ne̱ ma ange̱l. Eto̱ti ná “Sango ńa mamuti” ye pe̱ ná e tukwabe̱ ná “Yehova ńa mamuti.”

Mina ma bepolo o Betiledi ba Bonahebe̱r

 Mina ma bepolo bō̱ Bibe̱l e mato̱peano̱ mena ma be̱n dina la Loba, nde ma titi mina mape̱pe̱ ma Loba.

Dina l’epolo

Epas’a Bibe̱l

Beteledi

Yehova-yire

Bebotedi 22:13, 14

“Yehova a me̱ne̱ to̱ a mombwea.”

Yehova-Nisi

Bebusedi 17:15

“Yehova nde e itumbu am.” (Betiledi ba Bosangi) Yehova e nde Loba le ná di tata na jongwane̱ pe̱ baboledi bao.—Bebusedi 17:13-16.

Yehova-Salom

Bakaisedi 6:23, 24

“Yehova, Loba la musango.”

Yehova-Sama

Hesekiel 48:35, m.o.d, Betiledi ba Bosangi

“Yehova e wan.”

Njo̱m ya bia dina la Loba na bolane̱ pe̱ mo̱

  •   Dina la Loba, Yehova, le mo̱ mweńa jita, ońola nika nde a bolino̱ ná di tilabe̱ o Bibe̱l lokoli la ngedi.—Maleaki 1:11.

  •   Mun’a Loba, Yesu, a kiki ngedi jita ná di dina le mweńa. K’eyembilan, a kane̱ Yehova ninka ná: “Dina lo̱ngo̱ di dubabe̱.”—Mateo 6:9; Yohane 17:6.

  •   Ná moto a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Loba, tanga laboso le nde ná a se̱le̱ bia dina lao, a bolane̱ pe̱ mo̱. (Myenge 9:11; Maleaki 3:16) Mu mulatako mu matindea mako̱m ma Loba epolo o tombwane̱ minam ma din dikaki ná: “Kana a to̱ndino̱ mba, na masunga mo̱; na matata mo̱, ebanja a bi dina lam.”Myenge 91:14.

  •   Bibe̱l e memba ná: ‘Nje e mabelabe̱ ná maloba ye o mo̱ń to̱ o wase kana maloba meno̱ jita, basango pe̱ jita.’ (1 Korinto 8:5, 6) Nde e malangwa ná bwē ná Loba la mbale̱ le nde Yehova.—Myenge 83:19.

a Bamabie̱ bō̱ ba Bonahebe̱r ba to̱ndi nde tukwa dina la Loba ná “Yahweh.”

b Dina la Loba di wutisabe̱ na “Yah” di maso̱be̱ buka 50 ma ngedi o Bibe̱l, k’eyembilan o eyala “Halleluyah” to̱ “Haleluya” e mapule̱ kwale̱ ná “sesa Yah.”—Bebīsedi 19:1; Betiledi ba Bosangi.