Skip to content

Al lor tablo konteni

Selil levin bien konplike. Omilie sak selil ena enn ADN. Sak selil ena bann tipti masinn ki triye, sarye, ek modifie bann sibstans pou ki selil-la kapav nouri limem ek kontign viv.

Ki Lavi Aprann Nou?

Ki Lavi Aprann Nou?

Kan nou get otour nou, nou trouv bann kreatir vivan grandi, bouze ek miltipliye. Zot fer bote nou planet ek rann li inik. Zordi, bann imin konn pli boukou kitsoz lor bann kreatir vivan. Ki nou kapav aprann lor lorizinn lavi kan nou obzerv sa bann kreatir-la? Anou get sa bann pwin-la.

Fason ki bann kreatir vivan ete montre ki finn kree zot. Bann kreatir vivan zot forme gras-a bann tipti kitsoz ki nou apel bann selil. Sa bann ti selil-la zot koumadir bann ti lizinn, ki fer bann travay bien konplike pou ki bann kreatir vivan kontign sirviv ek reprodir. Anou pran lexanp levin ki nou servi pou fer dipin. Ofet, levin li enn extra tipti kreatir vivan. Kan nou konpar li avek enn selil imin, selil ki ena dan levin kapav paret bien sinp. Me avredir, li bien konplike. Omilie sak selil levin ena enn ADN ek ena osi bann tipti “masinn” ki triye, sarye ek modifie bann sibstans pou ki selil-la kapav nouri limem ek kontign viv. Si li nepli gagn sa bann sibstans-la, selil-la koumans ralanti ek vinn inaktif, ek sa permet bann dimounn gard levin-la pli lontan. Me selman, li revinn aktif kan nou servi li pou kwi.

Pandan boukou lane, bann siantis finn etidie bann selil levin pou kapav konpran pli bien kouma selil imin travay. Me zot ena ankor boukou pou aprann. Profeser Ross King ki travay dan Liniversite Teknolozi Chalmers dan Laswed dir: “Nou pena ase biolozis pou kapav fer tou bann lexperyans ki bizin pou nou arive konpran kouma zis enn sinp selil levin fonksione.”

Ki ou panse? Eski enn kitsoz konplike kouma enn selil levin finn aparet par limem? Ouswa eski fason ki’nn fer li se enn prev ki finn kree li?

Bizin enn lavi pou kapav kree enn lot lavi. Dan ADN, ena bann diferan sibstans simik bien organize ki nou apel bann nucléotides. Sak selil imin ena 3.2 milyar nucléotides. Sa bann sibstans-la travay bien an-ord ek zot permet sak selil kree so prop anzim ek proteinn.

Bann siantis dir ki probabilite ki sa bann nucléotides la zwenn ansam pou form enn ADN, li 1 lor 10150 (1 avek 150 zero). Se enn kitsoz telman extraordiner ki li paret inposib.

An realite, ziska ler bann siantis pann reisi fer lavi aparet apartir enn kitsoz ki pena lavi.

Lavi enn imin li inik. Nou, bann imin, nou ena bann kapasite ki permet nou pou profit lavi dan bann fason ki bann lezot lespes pa kapav. Nou kapav fer bann kitsoz kreatif, viv an kominote, ek exprim nou bann santiman. Nou kapav apresie bann diferan gou, santi bann diferan parfin, tann bann diferan son, trouv bann zoli kouler ek apresie bann zoli plas. Nou kapav fer bann proze pou lavenir ek donn nou lavi enn sans.

Ki ou panse? Eski nou finn evolie ek gagn sa bann kapasite-la akoz nou bizin zot pou sirviv ek reprodir? Ouswa sa montre ki lavi li enn kado ki vinn depi enn Kreater ki kontan nou?