Eya go dikagare

Ke ka Baka La’ng Dihlatse tša Jehofa di sa Tšee Lehlakore Dipolotiking?

Ke ka Baka La’ng Dihlatse tša Jehofa di sa Tšee Lehlakore Dipolotiking?

Dihlatse tša Jehofa ga di tšee lehlakore dipolotiking ka baka la mabaka a bodumedi, gomme ditumelo tša tšona di theilwe go seo Beibele e se rutago. Ga re tutueletše batho gore ba kgethe mekgatlo e itšego ya dipolotiki, go kgetha bonkgetheng, go nyaka maemong a phagamego mmušong, goba go gata mogato le ge e le ofe wa go fetoša mebušo. Re dumela gore Beibele e nea mabaka a kwagalago a gore re gate mogato wo.

  • Re latela mohlala wa Jesu, yo a ilego a gana go amogela maemo a bopolitiki. (Johane 6:15) O rutile barutiwa ba gagwe go se ‘be karolo ya lefase’ gomme a ba botša ka mo go kwagalago gore ga se ba swanela go tšea lehlakore ditabeng tša dipolotiki.—Johane 17:14, 16; 18:36; Mareka 12:13-17.

  • Re botegela Mmušo wa Modimo, woo Jesu a ilego a bolela ka wona ge a re: “Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka.” (Mateo 24:14) Ka ge re le baemedi ba Mmušo wa Modimo, bao ba neilwego thomo ya go tsebatša go tla ga wona, re dula re sa tšee lehlakore ditabeng tša dipolotiki tša dinaga ka moka go akaretša le moo re dulago gona.—2 Bakorinthe 5:20; Baefeso 6:20.

  • Ka go dula re sa tšee lehlakore dipolotiking, re kgona go bolela le batho ka moka ba mekgatlo e fapafapanego ya dipolotiki ka bolokologi ka ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Re leka go bontšha ka mantšu le ditiro tša rena gore re ithekga ka Mmušo wa Modimo le gore ke wona woo o tlago go rarolla mathata a lefase.—Psalme 56:11.

  • Ka ge re phema dikarogano tša dipolotiki, re boteeng bja borwarre bja lefase ka bophara. (Bakolose 3:14; 1 Petro 2:17) Ka mo go fapanego, madumedi ao a šunyašunyago nko ditabeng tša bopolotiki a dira gore ditho tša wona di arogane.—1 Bakorinthe 1:10.

Re hlompha mebušo. Le ge re sa tšee lehlakore ditabeng tša dipolotiki, re hlompha bolaodi bja mebušo yeo e re bušago. Se se dumelelana le taelo ya Beibele e rego: “Anke batho bohle ba ikokobeletše balaodi ba bagolo.” (Baroma 13:1) Re latela melao, re lefa metšhelo e bile re dirišana le maiteko a mmušo a go hlokomela dinyakwa tša badudi ba wona. Go e na le gore re tšee karolo boitekong le ge e le bofe bja go menola mmušo, re latela keletšo ya Beibele ya go rapelela “dikgoši le bohle bao ba lego maemong a godimo,” kudukudu ge ba dira diphetho tšeo di ka kgomago tokologo ya bodumedi.—1 Timotheo 2:1, 2.

Le gona re hlompha ditokelo tša batho ba bangwe tša go itirela diphetho ditabeng tša dipolotiki. Ka mohlala, ga re šitiše dikgetho goba go tsenatsena ditabeng tša bao ba tšeago karolo dikgethong.

Na taba ya go se tšee lehlakore ke yeo re ithometšego yona mehleng yeno? Le gatee. Baapostola le Bakriste ba bangwe ba lekgolo la pele la ngwaga le bona ba ile ba gata mogato o swanago ka mebušo. Puku ya Beyond Good Intentions e re: “Gaešita le ge ba be ba dumela gore ba swanetše go hlompha balaodi ba mebušo, Bakriste ba pele ba be ba sa dumele gore ba swanetše go tšea karolo ditabeng tša dipolitiki.” Ka mo go swanago, ge puku ya On the Road to Civilization e bolela ka Bakriste ba lekgolong la pele la ngwaga, e re: “Ba be ba sa nyake go ba maemong a dipolitiki.”

Na go se tšee ga rena lehlakore dipolotiking go bea tšhireletšego ya setšhaba kotsing? Aowa. Re badudi ba naga ba ratago khutšo bao balaodi ba mebušo ba sa swanelago go ba tšhaba. Ela hloko pego ya 2001 yeo e dirilwego ke National Academy of Sciences ya Ukraine. Ge e bolela ka go se tšee ga rena lehlakore ditabeng tša dipolotiki, pego ye e itše: “Lehono ba bangwe ba ka no se rate boemo bjo bja Dihlatse tša Jehofa; e be e le lebaka la motheo la gore di latofatšwe ke mebušo ya nako e fetilego ya bonkgwete ya bo-Nazi le ya Bokomanisi.” Lega go le bjalo, le ge di be di gatelelwa ke mmušo wa Soviet, Dihlatse “ka mehla e be e le badudi bao ba latelago molao. Ka potego le ka boikgafo di šomile dipolaseng le difeketoring e bile le ka mohla ga se tša bea tšhireletšego ya pušo ya Bokomanisi kotsing.” Pego ye ge e phetha e bontšha gore, le lehono ditumelo le mekgwa ya Dihlatse tša Jehofa ga di “fokodiše tšhireletšo le potego ya mmušo le ge e le ofe.”