Eya go dikagare

Beibele e Re’ng ka go Bolaya Motho yo a Babjago Kudu?

Beibele e Re’ng ka go Bolaya Motho yo a Babjago Kudu?

Karabo ya Beibele

 Beibele ga e bolele ka go lebanya ka mokgwa wo wa go bolaya motho yo a babjago kudu, woo ka Seisemane o bitšwago euthanasia. a Lega go le bjalo, seo e se bolelago ka bophelo le lehu se re thuša go ba le pono e lekalekanego. Ga se ra swanela go bolaya, eupša ga go na lebaka leo le ka dirago gore re tshele molao wa Modimo e le gore re oketše nako ya bophelo ge motho a ehwa.

 Beibele e re Modimo ke Mmopi wa rena, ke yena “mothopo wa bophelo.” (Psalme 36:9; Ditiro 17:28) Bophelo bo bohlokwa kudu go Modimo. Ka baka leo, Modimo ga a nyake re bolaya e bile ga a nyake re ipolaya. (Ekisodo 20:13; 1 Johane 3:​15) Go oketša moo, Beibele e bontšha gore re swanetše go dira sohle seo re ka se kgonago gore re itšhireletše le go šireletša batho ba bangwe. (Doiteronomio 22:8) Go molaleng gore Modimo o nyaka gore re hlomphe mpho ya bophelo.

Go thwe’ng ge e ba motho a ka se tsoge a fodile?

 Beibele ga e kgothaletše gore motho a bolawe le ge go bonagala a babja moo e lego gore mafelelong o tlo hwa. Seo se ilego sa diragalela Kgoši Saulo wa kua Isiraele se thekga taba ye. Ge a be a gobaditšwe o šoro ntweng, o ile a kgopela mohlokomedi wa gagwe gore a mmolaye. (1 Samuele 31:​3, 4) Mohlokomedi wa gagwe o ile a gana. Lega go le bjalo, go na le monna yo mongwe yoo ka morago a ilego a bolela maaka a gore o dirile seo Saulo a bego a se kgopetše. Dafida o ile a ahlola monna yoo ka gore o na le molato wa madi. Dafida o ile a bontšha gore o lebelela bophelo go swana le Modimo.​—2 Samuele 1:​6-​16.

Na re swanetše go no tlogela motho a phela le ge re bona gore a ka se fole?

 Ge go bonagala gore motho o kgauswi le go hwa, Beibele ga e re kgothaletše gore re dire dilo tše itšego gore a tšwele pele a phela. Go e na le moo, Beibele e nea pono e lekalekanego ka taba ye. Lehu ke lenaba la rena le legolo, ke ditlamorago tša sebe seo re nago le sona. (Baroma 5:​12; 1 Bakorinthe 15:26) Le ge re se ra swanela go duma go hwa, ga se ra swanela go boifa lehu ka gobane Modimo o holofetša go tlo tsoša bahu. (Johane 6:​39, 40) Motho yo a hlomphago bophelo o tla nyaka kalafo e kaone kudu yeo a ka e hwetšago. Lega go le bjalo, go dira bjalo ga go bolele gore re ka kgetha kalafo yeo e tla ditelago motho go hwa le ge go bonagala gore o šetše a felelela.

Na go ipolaya ke sebe seo se ka se lebalelwego?

 Aowa, Beibele ga e bale go ipolaya gare ga dibe tšeo motho a ka se lebalelwego ge a di dirile. Le ge go ipolaya e le sebe se segolo, b Modimo o kwešiša mabaka ao a ka dirago gore motho a ipolaye, a go swana le malwetši a monagano, go gateletšega kudu goba malwetši a mangwe a leabela ao a ka dirago gore motho a nyake go ipolaya. (Psalme 103:13, 14) Modimo o diriša Beibele go homotša bao ba gateletšegilego. Go oketša moo, Beibele e re go tlo ba le “tsogo ya ba lokilego gotee le ba sa lokago.” (Ditiro 24:15) Se se bontšha gore re na le kholofelo ya gore le batho bao ba dirilego dibe tše dikgolo tše bjalo ka go ipolaya ba tla tsošwa.

a Go ya ka pukuntšu ya Merriam-Webster Learner’s Dictionary, euthanasia, goba go bolaya motho ka ge re mo kwela bohloko, ke “go bolaya motho yo a babjago kudu goba yo a gobetšego o šoro e le go mo thuša gore a se sa tlaišega.” Ge ngaka e thuša molwetši go hwa, go thwe ngaka e thuša molwetši go ipolaya.

b Batho ka moka bao go bolelwago ka bona ka Beibeleng gore ba ile ba ipolaya, ke batho bao ba bego ba sa dire dilo ka go dumelelana le thato ya Modimo.​—2 Samuele 17:23; 1 Dikgoši 16:18; Mateo 27:​3-5.