Eya go dikagare

DITEMANA TŠA BEIBELE DI A HLALOSWA

Genesi 1:1​—“Mathomong Modimo o Hlodile Magodimo le Lefase”

Genesi 1:1​—“Mathomong Modimo o Hlodile Magodimo le Lefase”

 “Mathomong Modimo o hlodile magodimo le lefase.”—Genesi 1:1, Phetolelo ya Lefase le Lefsa.

 “Mathomong Modimo o hlodile legodimo le lefase.”—Genesi 1:1, Beibele ya Sepedi.

Seo se Bolelwago ke Genesi 1:1

 Temana ye ya mathomo ka Beibeleng e re botša dilo tše pedi tša bohlokwa. Sa pele, e re botša gore “magodimo le lefase,” goba lefase le dinaledi di na le mathomo. Sa bobedi, di hlodilwe ke Modimo.—Kutollo 4:11.

 Beibele ga e re botše gore Modimo o na le nako e kaakang a bopile lefase le dinaledi e bile ga e re botše gore o di bopile bjang. Eupša e no re botša gore ge a bopa lefase le dinaledi, o šomišitše ‘matla a gagwe a magolo kudu.’—Jesaya 40:26.

 Lentšu “hlodile” le fetoletšwe go tšwa lentšung la Seheberu leo le bolelago ka dilo tšeo di dirilwego ke Modimo feela. a Ka Beibeleng Jehofa b Modimo ke yena feela yo a bitšwago Mmopi.—Jesaya 42:5; 45:18.

Ditemana tša Kgauswi le Genesi 1:1

 Temana ye ke temana ya mathomo ya ditemana tšeo di re hlalosetšago ka seo se diragetšego ge Modimo a be a bopa dilo go Genesi kgaolo 1 le 2. Go tloga go Genesi 1:1 go ya go 2:4, Beibele e re hlalosetša ka bokopana seo Modimo a ilego a se dira ge a be a bopa lefase le diphedi ka moka tšeo di lego go lona go akaretša le monna wa pele le mosadi wa pele. Ka morago ga tlhaloso ye e kopana, Beibele e re hlalosetša ka botlalo seo se ilego sa direga ge Modimo a be a bopa monna wa pele le mosadi wa pele.—Genesi 2:7-25.

 Puku ya Genesi e re botša gore Modimo o bopile dilo ka “matšatši” a tshela. Matšatši ao go bolelwago ka ona mo ga se ao re a tlwaetšego a diiri tše 24, eupša gago tsebege gore ke nako e kae. Ke nnete gore lentšu “letšatši” le ka šupa go nako e itšego, e sego feela go diiri tše 24. Se re se bona gabotse go Genesi 2:4, yeo e dirišago ‘letšatši’ le ‘nako’ e le selo setee. E lego seo se dirago gore go bonagale eka Modimo o bopile dilo ka ‘letšatši’ letee, e sego ka matšatši a tshela.

Maaka ao a Bolelwago ka Genesi 1:1

 Maaka: Modimo o bopile lefase le dinaledi mengwaga e dikete tše sego kae e fetilego.

 Nnete: Beibele ga e re botše gore Modimo o bopile lefase le dinaledi neng. Mantšu ao a lego go Genesi 1:1 ga a ganetšane le seo borasaense ba se bolelago gore lefase le dinaledi di na le mengwaga e dibilione di le gona. c

 Maaka: Genesi 1:1 e re Modimo ke Modimo o tee go ba bararo ka gobane lentšu la Seheberu leo le dirišitšwego temaneng ye le šupa go Modimo ka bontši e sego ka botee.

 Nnete: Lentšu “Modimo” leo le dirišitšwego go fetolela lentšu la Seheberu ’Elo·himʹ, leo le lego ka bontši le šupa go bogolo e sego palo ya batho. New Catholic Encyclopedia e hlalosa gore lentšu leo le dirišitšwego ka bontši ’Elo·himʹ go Genesi 1:1 “ka mehla le šupa go modimo o tee go bontšha tlhompho e sego go palo ya batho, go no swana le ge dikgoši di be di hlomphiwa ka tsela yeo.”—Second Edition, Bolumo 6, letlakala 272.

Bala Genesi kgaolo 1 le mengwalo ya tlase gotee le ditemana tšeo di sepedišanago le yona.

a Ge HCSB Study Bible e hlalosa lentšu le e re: “Lentšu la Seheberu bara’, leo le bolelago ‘go bopa’ goba ‘go hlola,’ ga le bolele ka dilo tšeo di dirilwego ke batho. Eupša le bolela ka dilo tšeo di dirilwego ke Modimo feela.”—Letlakala 7.

b Jehofa ke leina la Modimo.—Psalme 83:18.

c Ge puku ya The Expositor’s Bible Commentary e bolela ka lentšu la Seheberu leo le fetoletšwego e le “mathomong” e re: “Lentšu le ga le hlalose gore lefase le dinaledi di na le nako e kae di le gona.”—Revised Edition, Bolumo I, letlakala 51.