Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Madireng a Lefase

Madireng a Lefase

United States

Bekeng ya October 29, 2012, kua New York City go bolawa ga batho, ditlhaselo tša bosenyi bjo bogolo le ditiro tša bohlakodi di ile tša theoga ge di bapišwa le nakong yona yeo ya matšatši a mahlano ka 2011. Ka baka la’ng? Ka baka la ledimo le legolo la Sandy, ledimo leo le boifišago leo le ilego la fsiela Lebopong la ka Bohlabela la United States, gomme la tima mohlagase ka tekanyo e kgolo kudu. Mmoleledi wa Lefapha la Maphodisa la New York e lego Paul Browne o itše: “Ka morago ga kotsi ya tlhago goba tshenyo e kgolo e swanago le [tlhaselo ya botšhošetši yeo e bilego gona ka September 11, 2001], re bona bosenyi bjoo bo tlwaelegilego bo fokotšega.” Lega go le bjalo, ditiro tša go thuba dintlo di ile tša oketšega ka baka la go utswa, e lego seo se sa kago sa makatša Browne. O itše: “Go na le mafelo a mantši ao a se nago mabone.”

Antarctica

Borathutamahlale ba tshwenyegile ka gore kua Antarctica tswalano ya tlhago ya diphedi le tikologo ya tšona e šwahlelwa ke mehuta e šele ya dimela. Go akanyetšwa gore baeti ba dikete tše masome bao ba etelago kontinente yeo ngwaga le ngwaga ba tla yo mongwe le yo mongwe wa bona a rwele palogare ya dipeu tše 9,5, tšeo gantši di kgomaretšego diputsi goba mekotla ya bona. Mehuta e mentši ya dimela tšeo di tšwago dikontinenteng tše dingwe e šetše e hweditšwe kua Pheninsuleng ya ka Bodikela bja Antarctica.

Netherlands

Mosadi wa nywaga e 83 e bile motho wa pele wa go tsenywa mohlagare wa maitirelo wa tšhipi e bitšwago titanium wo o dirilwego ka phrintha ya laser ya 3-D. Molwetši yoo lerapo la mohlagare wa gagwe le sentšwego ke twatši, ga bjale a ka kgona go ja, go hema le go bolela gabotse. Phrintha ya laser e ile ya kgomaganya dikarolwana tša titanium, moalo ka moalo, bakeng sa go mo direla mohlagare o mofsa, woo ka morago o ilego wa tsenywa go yena ke ngaka ya go bua.

Jeremane

Ngwageng woo go kgoga go bego go thibetšwe ka nakwana mafelong a mangwe a batho bohle kua Jeremane, palo ya batho bao ba bego ba latšwa sepetlele ka baka la bolwetši bja angina pectoris ba lego sehlopheng seo go dirilwego nyakišišo go sona e fokotšegile ka 13,3 lekgolong; ya ba go hlaselwa ke bolwetši bja pelo, e fokotšegile ka 8,6 lekgolong.