Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALALA LA KA NTLE | NA O LAOLA BOPHELO BJA GAGO?

Tlhohlo: Maemo ao a Imelago

Tlhohlo: Maemo ao a Imelago

GA BJALE, bana ba nyaka šedi ya gago. Ka mo go swanago le mothwadi wa gago. Molekane wa gago o nyaka gore o dire se sengwe. Godimo ga dilo tšeo ka moka o swanetše go hlokomela batswadi ba gago bao ba babjago. Bjo ga se bophelo bjoo o bego o bo rulagantše, eupša o swanelwa ke go lebeletšana le maemo ao letšatši le letšatši. O ipotšiša gore: “Ke swanetše go dira’ng? Batho ba hloka nako ya ka!” Go ka ba thata go kgotsofatša dinyakwa tša bona ka moka le tša gago. O ka thušwa ke’ng gore o laole bophelo bja gago gape?

MOHLALA WA KA BEIBELENG: MOSHE

Ka go šoma e le moahlodi a nnoši wa Isiraele mehleng ya ge Beibele e be e ngwalwa, Moshe a ka ba a be a nagana gore o dira seo se bego se nyakega. Eupša ratswalagwe o ile a mmotša gore: ‘Ga go botse ka tsela ye o dirago ka yona. . . . O tlo fela matla.’ O ile a šišinya gore Moshe a abele banna bao ba swanelegago mošomo o montši wa boahlodi ke moka bona ba tliše feela melato e thata go Moshe. Mafelelo e bile afe? Ratswale wa Moshe o ile a mo kgonthišetša gore: “Gona o tla se kgona [goba o tla imologa], le gona setšhaba se ka moka se tla ikela magaeng ka khutšo.”—Ekisodo 18:17-23.

SEO DELINA A SE DIRAGO

Bjalo ka ge go boletšwe sehlogong sa mathomo, Delina o na le bolwetši bja go se šome gabotse ga megalatšhika bjo bo bitšwago dystonia. Gape o hlokomela bana babo ba bararo bao ba golofetšego. O re: “Ke lemogile gore go dira dilo ganyenyane-ganyenyane le go phema go dikadika go fokotša kgateletšego. Go botša ba bangwe ka boemo bja ka go dirile gore ke hwetše thušo go akaretša le ya monna wa ka. Gape ke ipha nakonyana mesong e mengwe le e mengwe bakeng sa go hlokomela serapana, e lego selo seo se dirago gore ke ikwe ke kgotsofetše kudu.”

“Selo se sengwe le se sengwe se na le nako ya sona e beilwego.”Mmoledi 3:1

SEO O KA SE DIRAGO

Ge e ba maemo a boima a laola bophelo bja gago, leka go dira dilo tše di latelago:

  • Leka go hwetša motho yo a ka go thušago. Ka mohlala, na o na le bana bao o dulago le bona bao ba ka go thušago? Na go na le ba leloko goba bagwera bao ba dulago kgauswi bao ba ka go thušago?

  • Botša ba bangwe ka dilo tšeo o di hlokago. Ka mohlala, boledišana le mothwadi wa gago ge e ba a go nea mošomo o montši. Eupša o se ke wa mo tšhošetša ka gore o tla tlogela mošomo. E fo mo lemoša ka mathata ao o nago le ona. Mohlomongwe a ka dumela go go fokoletša mošomo.

  • Ngwala mešomo yeo o swanetšego go e phetha ka beke. Na go na le yeo e ka newago ba bangwe?

  • Ga o gapeletšege go ya dipokanong ka moka tša segwera. Ge o ikwa o lapile goba o se na nako, ka botho o ka tsebiša gore o ka se be gona.

Therešo e sa Fetogego: Ge e ba o leka go dira dilo ka moka, o ka feleletša o sa kgone go dira selo.