Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | KANEGELO YA GO PHOLOGA GA BEIBELE

Beibele e Phologile go Bola

Beibele e Phologile go Bola

TŠHOŠETŠO: Gantši bangwadi le bangwalolodi ba Beibele ba be ba ngwala godimo ga phaphirase le letlalo la go ngwalela. * (2 Timotheo 4:13) Didirišwa tšeo di ile tša bea bjang go phologa ga Beibele kotsing?

Phaphirase e a kgeiga, e tšwa mmala e bile ga se ya tia. Ditsebi tša ditaba tša Egipita e lego Richard Parkinson le Stephen Quirke, di re: “Letlakala le ka feleletša le bodile le fetogile ditlhale le marathana feela. Ge phaphirase e beilwe, e ka ba le mouta goba ya bodišwa ke monola ya ba ya jewa ke magotlo goba dikhunkhwane. Kudukudu e jewa ke mohlwa ge e ba e epetšwe.” Ka morago ga gore diphaphirase tše dingwe di hwetšwe, di ile tša bewa seetšeng se sentši goba monoleng, e lego seo se ilego sa dira gore di senyege ka pela.

Letlalo le swarelela nako e telele go phala phaphirase, eupša le lona le a senyega ge e ba le sa swarwe gabotse goba le bewa moo go fišago kudu, monoleng goba seetšeng. * Letlalo gape le ratwa ke dikhunkhwane. Ka baka leo, puku ya Everyday Writing in the Graeco-Roman East e bolela gore “ke ka sewelo” dipego tša bogologolo di bego di phologa. Ge nkabe Beibele e ile ya bola, molaetša wa yona nkabe o hweletše le yona.

KAMOO BEIBELE E PHOLOGILEGO: Molao wa Sejuda o be o gapeletša kgoši e nngwe le e nngwe gore e “ingwalele kopi ya molao wo ka pukung,” e lego dipuku tše hlano tša mathomo tša Beibele. (Doiteronomio 17:18) Go feta moo, bangwalolodi bao ba nago le bokgoni ba ile ba tšweletša dingwalwa tše dintši kudu. Ka baka leo, lekgolong la pele la mengwaga C.E., Mangwalo a be a hwetšwa ka disinagogeng tša Isiraele ka moka gaešita le Matsedonia ya kgojana! (Luka 4:16, 17; Ditiro 17:11) Go tlile bjang gore dingwalwa tša kgalekgale di be gona go fihla le lehono?

Dingwalwa tšeo di tsebjago e le Mangwalo a go Phuthwa a Lewatle le le Hwilego di bile gona ka mengwaga e dikete di le ka magapeng a letsopa ao a bego a beilwe ka maweng moo go omilego

Seithuti sa Testamente e Mpsha e lego Philip W. Comfort, se re: “Go be go tsebja gore Bajuda ba be ba šireletša mangwalo a go phuthwa ao go ona go ngwadilwego Mangwalo a makgethwa ka go a tsenya ka gare ga magapa.” Go bonagala Bakriste ba ile ba tšwetša pele mokgwa woo. Ka baka leo, dingwalwa tše dingwe tša pele tša Beibele di ile tša hwetšwa ka magapeng a letsopa, tša hwetšwa gape di le ka diphapošing tše dinyenyane tša leswiswi le ka maweng le mafelong ao a omilego kudu.

MAFELELO: Dikarolo tše dikete tša dingwalwa tša Beibele—tšeo tše dingwe di nago le mengwaga e fetago e 2 000—di sa le gona go fihla le lehono. Ga go na sengwalwa se sengwe sa bogologolo seo se nago le dingwalwa tše dintši gakaakaa tša kgalekgale.

^ par. 3 Phaphirase ke sedirišwa sa go ngwalela seo se dirilwego ka semela sa ka meetseng seo le sona se bitšwago phaphirase. Letlalo la go ngwalela le dirwa ka matlalo a diphoofolo.

^ par. 5 Ka mohlala, kopi ya semmušo yeo e bego e saennwe ya Boipolelo bja Boipušo bja U.S. e be e ngwadilwe letlalong. Ga bjale, lebakeng la mengwaga ya ka tlase ga e 250 ka morago, mongwalo wa gona o be o phumolegile moo o bego o se sa balega gabotse.