Hle re botše ganyenyane ka wena.

Ke belegwe ka 1966 gomme ka golela Taiwan. Bodumedi bja batswadi ba ka bo be bo theilwe go bodumedi bja Botao le bja Bobuddha. Le ge re be re rapela badimo le medimo ya diswantšho, le ka mohla re be re sa nagane gore Modimo ke yena a hlodilego dilo ka moka.

Ke ka baka la’ng o ile wa ithutela thutaphedi (biology)?

Ge ke sa le ngwana, ke be ke rata go hlokomela diruiwa, le gona ke be ke nyaka go ithuta gore nka imolla bjang diphoofolo le batho tlaišegong. Ke tšere nako e itšego ke ithutela go alafa diphoofolo, gomme ka morago ka ithutela go nontšhwa ga mae—e lego thuto yeo ke bego ke nagana gore e tla nthuša go kwešiša kamoo bophelo bo thomilego ka gona.

Ka nako yeo o be o dumela thutong ya gore dilo di itirile. Na o ka re botša lebaka la seo?

Baprofesara ba yunibesithing ba be ba ruta thuto ya gore dilo di itirile, ba bolela gore go na le bohlatse bjo bo thekgago thuto yeo. Ke ile ka ba kgolwa.

Ke ka baka la’ng o ile wa thoma go bala Beibele?

Ke be ke na le mabaka a mabedi. La mathomo, ke ile ka nagana gore go medimo e mentši yeo batho ba e rapelago, go swanetše go ba go na le o tee wa go e feta ka moka. Eupša ke be ke ipotšiša gore ke ofe? Lebaka la bobedi ke gore ke be ke tseba gore Beibele ke puku yeo e hlompšhago kudu. Ka gona ke ile ka tsenela diklase tša go ithuta Beibele.

Ge ke be ke thoma go ithuta Yunibesithing ya Katholika ya Leuven, Belgium, ka 1992, ke ile ka etela kereke ya Katholika gomme ka kgopela moruti gore a nthuše go kwešiša Beibele, eupša o ile a gana.

Ka gona o ile wa hwetša bjang dikarabo tša dipotšišo tša gago?

Ka morago ga mengwaga e mebedi ge ke be ke sa le Belgium ke dira nyakišišo ya tša thutamahlale, ke ile ka kopana le mosadi yo mongwe wa Mopolishi yo a bitšwago Ruth, yo e bego e le Hlatse ya Jehofa. O be a ithutile se-China e le gore a kgone go thuša barutwana ba yunibesithing bao ba bego ba nyaka go ithuta ka Modimo. Ke be ke thabetše go kopana le yena ka gobane ke be ke rapetše Modimo gore a nthuše go mo tseba.

Ruth o ile a mpontšha gore le ge Beibele e se puku ya thutamahlale, fela e dumelelana le yona. Ka mohlala, mongwadi wa Beibele e lego Dafida o rapetše Modimo ka gore: “Mahlo a gago a mpone ke sa thoma go bopega, gomme ka pukung ya gago go be go ngwadilwe ka ga matšatši ao ditho tša ka ka moka di bopilwego ka ona, le ge go be go se le setee sa tšona.” (Psalme 139:16) Le ge Dafida a be a diriša polelo ya theto, ge e le gabotse, o be a nepile! Le pele ditho tša mmele di ka bopega, go ba go šetše go na le ditaelo tša kamoo di swanetšego go gola ka gona. Go nepagala ga Beibele go nkgodišitše gore ke Lentšu la Modimo. Le gona ke ile ka thoma go kwešiša gore go na le Modimo o tee feela wa therešo e lego Jehofa. ¹

Ke eng seo se go kgodišitšego gore Modimo ke yena a bopilego dilo tše di phelago?

Morero wa go dira nyakišišo ya tša thutamahlale ke go hwetša therešo,  e sego go thekga dikgopolo tšeo di šetšego di le gona. Go ithuta ga ka ka go gola ga mae ao a nontšhitšwego go nthušitše gore ke fetoše pono ya ka—ke gore, ke phethe ka gore dilo tšeo di phelago di bopilwe. Ka mohlala, baentšeneare ba hlama motšhene wa go tšweletša dilo tše itšego e le gore dikarolwana tše dingwe tša selo seo ba se hlamago di tle di tsene gabotse le ka tatelano ya maleba. Le go gola ga lee leo le nontšhitšwego go nyakile go swana le seo eupša gona go raragane kudu.

Na mogato woo ka moka ga o thome ka sele e tee yeo e nontšhitšwego?

Ee. Yona sele yeo e nyenyane kudu e a arogana, e thoma mogato woo o bitšwago go ikarola ga disele. Disele tše dintši di tšea nako e itšego di ikatiša gabedi diiring tše dingwe le tše dingwe tše 12 go ya go tše 24. Mathomong a mogato wo, disele tša motheo (di-stem cell) di thoma go bopega. ² Disele tša motheo di kgona go tšweletša mo e nyakilego go ba mohuta o mongwe le o mongwe wa disele tše di sa swanego tše 200 goba go feta moo, go swana le disele tša madi, tša marapo, tša megalatšhika le tše dingwe tšeo di nyakegago bakeng sa go bopa ngwana yo a feletšego.

Go swanetše gore go tšweletšwe disele tša maleba, ka tatelano ya maleba le mafelong a swanetšego. Disele tšeo di thoma ka go bopa ditlhalenama tšeo ka morago di bopago ditho gotee le matsogo le maoto. Ke moentšeneare ofe yo a ka tsogago a ngwadile ditaelo tše bjalo bakeng sa mogato wo ka moka? Lega go le bjalo, ditaelo tša mabapi le go gola ga lee leo le nontšhitšwego di ngwadilwe ka tsela e kgahlišago ka gare ga DNA. Ge ke naganišiša ka bothakga bjoo ka moka, ke kgodišegile gore dilo tše di phelago di bopilwe ke Modimo.

Ke ka baka la eng o ile wa ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?

Ka boripana, ke lerato. Jesu Kriste o itše: “Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba ka—ge e ba le ratana.” (Johane 13:35) Lerato leo ga le kgetholle. Ga le ithekge ka gore motho ke wa morafo ofe, setšo goba mmala. Ke ile ka bona lerato la mohuta woo le go le thabela ge ke be ke thoma go ya dibokeng tša Dihlatse tša Jehofa.