Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ‘Fišegela Mediro e Mebotse’?

Na o ‘Fišegela Mediro e Mebotse’?

‘Kriste Jesu, o ikgafetše rena gore a itlhwekišetše batho bao e lego ba gagwe ka mo go kgethegilego, bao ba fišegelago mediro e mebotse.’—TITO 2:13, 14.

1, 2. Ke tokelo efe e kgethegilego yeo Dihlatse tša Jehofa di nago le yona, gomme o ikwa bjang ka yona?

BATHO ba bantši ba ikwa ba hlomphilwe ge ba newa sefoka ka ge ba fihleletše selo se itšego se bohlokwa. Ka mohlala, ba bangwe ba ile ba amogela Sefoka sa Nobel ka morago ga gore ba dire khutšo magareng ga dihlopha tšeo di lwantšhanago goba tše di aroganego. Eupša e tloga e le tokelo e kgolo go rongwa ke Modimo gore re be batseta goba baemedi ba go thuša batho gore ba be le tswalano ya khutšo le Mmopi wa bona!

2 Ka ge re le Dihlatse tša Jehofa, ke rena feela bao re nago le tokelo yeo e kgethegilego. Ka tlase ga taelo ya Modimo le Kriste, re kgopela batho gore ba “[boelane] le Modimo.” (2 Bakor. 5:20) Re dirišwa ke Jehofa gore re gogele batho go yena. Ye ke tsela yeo batho ba dimilione go tšwa dinageng tše fetago 235 ba thušitšwego ka yona gore ba be le tswalano e botse le Modimo gomme ba feleletše ba na le kholofelo ya go phela ka mo go sa felego. (Tito 2:11) Ka phišego yeo e tšwago pelong, re kgopela “mang le mang yo a ratago [gore] a tle a tšee meetse a bophelo ka ntle le tefo.” (Kut. 22:17) Ka ge re tšeela kabelo yeo e bohlokwa godimo gomme re e dira ka mafolofolo, re bitšwa gabotse gore re batho bao ba “fišegelago mediro e mebotse.” (Tito 2:14) Ga bjale anke re eleng hloko tsela yeo ka yona phišego ya rena e re thušago go gogela batho go Jehofa. Tsela e nngwe ke ka go dira modiro wa rena wa boboledi.

EKIŠANG PHIŠEGO YA JEHOFA LE JESU

3. “Phišego ya Jehofa” e re nea kgodišego efe?

3 Ge Jesaya 9:7 e bolela ka seo pušo ya Morwa wa Modimo e tlago go se fihlelela, e re: “Se se tla dirwa ke phišego ya Jehofa wa madira.” Mantšu ao a gatelela taba ya gore Tatago rena wa legodimong o tloga a nyaka go phološa batho. Mohlala wa Jehofa wa phišego o bontšha gabotse gore modiro wo re o neilwego ke Modimo ka ge re le bagoeledi ba Mmušo o tloga o nyaka thekgo ya rena ya pelo ka moka le mafolofolo a rena. Kganyogo ya rena e matla ya go thuša batho gore ba tsebe Modimo e bonagatša phišego ya Jehofa. Ka gona, ka ge re le bašomigotee le Modimo, na rena ka noši  re ikemišeditše go tšea karolo ka botlalo go boleleng ditaba tše dibotse ge maemo a rena a re dumelela?—1 Bakor. 3:9.

4. Jesu o ile a re beela bjang mohlala wa go dula re fišega bodireding?

4 Le gona, ela hloko mohlala wa Jesu wa phišego. O ile a re beela mohlala o mobotse wa go dula re fišegela bodiredi. Go sa šetšwe kganetšo e šoro yeo a ilego a lebeletšana le yona, o ile a dula a fišegela modiro wa boboledi go fihla mafelelong a bophelo bja gagwe bja mo lefaseng. (Joh. 18:36, 37) Ge nako ya gore a hwe lehu la sehlabelo e batamela, Jesu o ile a oketša boikemišetšo bja gagwe bja go thuša ba bangwe gore ba tsebe Jehofa.

5. Jesu o ile a dira dilo bjang ka go dumelelana le seswantšho sa gagwe sa mogo?

5 Ka mohlala, lehlabuleng la 32 C.E., Jesu o ile a bolela seswantšho sa monna yoo serapeng sa gagwe sa morara go bego go na le mogo woo o nago le nywaga e meraro o sa enywe. Ka morago ga gore molemi wa morara a botšwe gore a reme mogo woo, o ile a kgopela gore a newe nako e oketšegilego ya gore a o tšhele morole. (Bala Luka 13:6-9.) Ka nako yeo, ke feela palo e nyenyane ya barutiwa yeo e bego e ka lebelelwa e le dienywa tša modiro wa Jesu wa boboledi. Eupša go etša ge go bontšhitšwe seswantšhong seo sa molemi wa morara, Jesu o ile a diriša nako e nyenyane e šetšego—e ka bago dikgwedi tše tshelelago—go oketša modiro wa gagwe wa boboledi kua Judea le Perea. Matšatši a sego kae pejana ga lehu la gagwe, Jesu o ile a llela batho ba gabo bao ba ‘kwelego molaetša eupša ba se arabele.’—Mat. 13:15; Luka 19:41.

6. Ke ka baka la’ng re swanetše go oketša boiteko bjo re bo dirago bodireding?

6 Ka ge re phela garegare ga mehla ya bofelo, na ga go bohlokwa kudu gore re oketše boiteko bjo re bo dirago modirong wa rena wa boboledi? (Bala Daniele 2:41-45.) Ruri e tloga e le tokelo e kgahlišago gore re Dihlatse tša Jehofa! Lefaseng ka bophara ke rena feela re neago batho kholofelo ya ditharollo tša kgonthe mathateng ao a ba tshwenyago. Morago bjale, mongwadi wa kuranta e nngwe o ile a re ga go na karabo ya potšišo yeo e rego: “Ke ka baka la’ng dilo tše mpe di diragalela batho ba go loka?” Ke boikarabelo bja rena bja Bokriste e bile ke tokelo gore re boledišane le batho ka dikarabo tše di tšwago ka Beibeleng tša dipotšišo tše bjalo le bohle bao ba ikemišeditšego go theetša. Re na le lebaka le lengwe le le lengwe la gore re be “mafolofolo moyeng” ge re dutše re phetha thomo ya rena e tšwago go Modimo. (Baroma 12:11) Ka ge re šegofatšwa ke Modimo, go dira modiro wa rena wa boebangedi ka phišego go ka thuša ba bangwe gore ba tsebe Jehofa gomme ba mo rate.

MOYA WA BOIKGAFO O GODIŠA JEHOFA

7, 8. Moya wa boikgafo o godiša Jehofa bjang?

7 Ka ge go bontšhitšwe diphihlelong tša moapostola Paulo, bodiredi bja rena bo ka feleletša “ka mašego a go hlorega boroko” le “dinako tša go se be le dijo.” (2 Bakor. 6:5) Dipolelwana tše di bontšha gabotse taba ya boikgafo le gona di re gopotša ka babulamadibogo bao ba etišago bodiredi bja bona pele bophelong ge ba dutše ba itlhokomela ka tša ditšhelete. Le gona, ela hloko mohlala wa baromiwa ba rena bao ba ineetšego le bao ba šomago ka thata gore ba hlankele dinageng dišele. (Bafil. 2:17) Go thwe’ng ka bagolo ba rena bao ba šomago ka thata le bao ka dinako tše dingwe ba hloregago boroko goba go se je e le gore ba hlokomele dinku tša Jehofa? E bile re sa dutše re na le batšofadi bao gaešita le ge boemo bja bona bja maphelo bo fokola ba dirago sohle seo ba ka se kgonago gore ba be gona dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo tirelong ya tšhemo. Dipelo tša rena di tlala tebogo ge re nagana ka bahlanka bao ka moka ba Modimo bao ba ikgafago. Maiteko a bjalo a kgoma tsela yeo ba bangwe ba lebelelago bodiredi bja rena ka yona.

8 Lengwalong leo le yago kuranteng ya Boston Target, ya kua Lincolnshire, United Kingdom, mmadi yo mongwe yo e sego Hlatse o itše: “Batho ga ba sa hlwa ba bota bodumedi . . . Ke eng seo baruti ba ba se dirago letšatši ka moka? Ruri ga ba ye bathong go swana le ge Kriste a be a dira bjalo . . . Bodumedi bjo tee feela bjo go bonagalago bo tshwenyegile  kudu ka batho ke bja Dihlatse tša Jehofa, tšeo di yago bathong gomme tša tšea karolo e le ka kgonthe go tsebatšeng therešo.” Lefaseng le leo le tletšego boithati, moya wa rena wa boikgafo o kgatha tema e bohlokwa go godišeng Jehofa Modimo.—Baroma 12:1.

Go ba ga gago bodireding go nea bohlatse bjo matla go bao ba re lebeletšego

9. Ke eng seo se ka re šušumeletšago gore re dule re fišegela mediro e mebotse bodireding bja rena?

9 Lega go le bjalo, re ka dira eng ge phišego ya rena e bonagala e fokotšega bodireding? E tla ba mo go thušago gore re naganišiše ka seo Jehofa a se fihlelelago ka modiro wa boboledi. (Bala Baroma 10:13-15.) Phološo ya batho e ithekgile ka gore ba bitše leina la Jehofa ka tumelo, eupša ba ka se kgone go dira seo ntle le gore re bolele le bona. Go lemoga se go swanetše go re šušumeletša gore re dule re fišegela mediro e mebotse gomme re bolele ditaba tše dibotse tša Mmušo ka mafolofolo.

BOITSHWARO BJO BOBOTSE BO GOGELA BATHO GO MODIMO

Go botega ga gago le go šoma ga gago ka thata go bonwa ke batho ba bangwe

10. Ke ka baka la’ng go ka bolelwa gore boitshwaro bja rena bjo bobotse bo gogela batho go Jehofa?

10 Gaešita le ge bodiredi bo le bohlokwa kudu, batho ba ka se gogelwe go Modimo feela ka go fo fišega ga rena. Karolo ya bobedi ya mediro e dirwago ka phišego yeo e gogelago batho go Modimo ke boitshwaro bjo bobotse bja Bokriste. Paulo o ile a gatelela bohlokwa bja boitshwaro bja rena ge a be a ngwala gore: “Ka tsela le ge e le efe ga re nee lebaka la go kgopša, gore bodiredi bja rena bo se ke bja solwa.” (2 Bakor. 6:3) Tsela yeo re bolelago ka yona le yeo re itshwarago ka yona e kgabiša thuto ya Modimo gomme e dira gore batho ba bangwe ba gogelwe borapeding bja Jehofa. (Tito 2:10) Ge e le gabotse, re fela re ekwa diphihlelo tše di kgahlišago tša ge batho ba botegago ba bona boitshwaro bja rena bja Bokriste.

11. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahlobišiša ka thapelo tsela yeo boitshwaro bja rena bo kgomago ba bangwe ka yona?

11 Go etša ge boitshwaro bja rena bjo bobotse bo ka dira gore batho ba nyake go ithuta therešo, boitshwaro bjo bobe le bjona bo ka dira gore batho ba se nyake go ithuta ka Jehofa ka mo go feletšego. Ka gona go sa šetšwe gore re mošomong wa boiphedišo, re ka gae goba re sekolong, re nyaka go phema go nea motho  le ge e le ofe lebaka la gore a sole bodiredi le boitshwaro bja rena. Ge e ba re dira sebe ka boomo, re ka welwa ke ditlamorago tše kotsi. (Baheb. 10:26, 27) Taba ye e swanetše go re šušumeletša gore ka thapelo re hlahlobe seo re se dirago le gore tsela yeo re phelago ka yona e kgoma ba bangwe bjang. Ge ditekanyetšo tša lefase le tša boitshwaro di dutše di phuhlama, batho ba dipelo tše di botegago ba tla tšwela pele ba “bona phapano magareng ga . . . yo a hlankelago Modimo le yo a sa mo hlankelego.” (Mal. 3:18) Ee, boitshwaro bja rena bjo bobotse bo kgatha tema e bohlokwa go thuša batho gore ba boelane le Modimo.

12-14. Tsela yeo re kgotlelelago diteko tša tumelo e kgoma bjang kamoo ba bangwe ba lebelelago bodiredi bja rena? Nea mohlala.

12 Ge Paulo a be a ngwalela Bakorinthe, o ile a bolela ka ditlaišego, ka mathata, ka go itiwa le ka go golegwa ga gagwe. (Bala 2 Bakorinthe 6:4, 5.) Ge re lebeletšana le diteko tša tumelo, kgotlelelo ya rena e ka dira gore batho bao ba re lebeletšego ba amogele therešo. Ka mohlala: Nywageng e mmalwa e fetilego, go kile gwa ba le leano la go leka go fediša Dihlatse tša Jehofa tikologong e nngwe kua Angola. Baganetši ba ile ba dikanetša Dihlatse tše pedi tšeo di kolobeditšwego le batho ba 30 ba thabelago bao ba bego ba le dibokeng tša rena. Ke moka batho ba lefelong leo ba be ba kgobokane gore ba bogele ge baganetši bao ba itia batho bao ba se nago molato go fihlela ba etšwa madi. Gaešita le basadi le bana ba ile ba itiwa ka sehlogo. Morero wa baganetši bao e be e le go tšhošetša batho ba moo gore ba se theetše Dihlatse tša Jehofa. Eupša ka morago ga go itiwa ga sehlopha seo phatlalatša, batho ba bantši ba lefelong leo ba ile ba ya go Dihlatse gomme ba kgopela dithuto tša legae tša Beibele! Ka morago ga moo, modiro wa go bolela ka Mmušo o ile wa tšwela pele gomme mafelelong go bile le koketšego e kgolo gotee le ditšhegofatšo tše dintši.

13 Mohlala wo o bontšha gabotse kamoo go ema ga rena re tiile melaong ya motheo ya Beibele go ka kgomago batho ba bangwe ka gona. Re ka ipotšiša gore ke batho ba bakae bao ba ilego ba boelana le Modimo ka baka la sebete seo se bontšhitšwego ke Petro le baapostola ba bangwe. (Dit. 5:17-29) Boemong bja rena, barutwanagotee le rena, bašomigotee le rena goba ditho tša lapa di ka arabela gabotse ge di bona re ema re tiile gore re dire se se nepagetšego.

14 Go dula go na le bana babo rena bao ba lebeletšanago le tlaišo. Ka mohlala, kua Armenia, mo e ka bago bana babo rena ba 40 ba lahletšwe kgolegong ka baka la boemagare bja bona, e bile dikgweding tše tlago go bonagala go tla golegwa ba oketšegilego. Kua Eritrea, bahlanka ba Jehofa ba 55 ba golegilwe gomme ba bangwe ba bona ba šetše ba phetše nywaga ya ka godimo ga e 60. Kua Korea Borwa, mo e ka bago Dihlatse tše 700 di golegilwe ka baka la tumelo ya tšona. Boemo bjo bo tšwetše pele ka nywaga e 60. Anke re rapeleleng gore potego ya bana babo rena bao ba tlaišwago dinageng tše fapafapanego e tagafatše Modimo gomme e thuše ba bangwe bao e lego barati ba toko gore ba amogele borapedi bja therešo.—Ps. 76:8-10.

15. Bontšha kamoo go phela ka potego go ka gogelago ba bangwe therešong.

15 Taba ya gore re phela ka potego le yona e ka gogela batho therešong. (Bala 2 Bakorinthe 6:4, 7.) Ka mohlala, ela hloko phihlelo ye: Kgaetšedi yo mongwe o be a tsenya tšhelete ka motšheneng wa dithekethe woo o lego ka peseng, gomme motho yo a bego a tlwaelane le yena a mmotša gore go be go sa nyakege gore a lefelele leeto leo, ka ge e be e le le lekopana. Kgaetšedi yoo o ile a hlalosa gore go be go swanetše gore a lefelele leeto leo gaešita le ge e be e le lekopana kudu. Ka morago ga moo, motho yoo o ile a fologa pese. Ka yona nako yeo, mootledi wa pese o ile a retologela go kgaetšedi yoo gomme a mmotšiša gore: “Na o yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa?” Kgaetšedi yoo o ile a araba ka gore: “Ee, ke ka baka la’ng o botšiša?” Mootledi o ile a re: “Ke be ke theeditše poledišano ya lena ya mabapi le go lefelela thekethe ya pese gomme ke a tseba gore Dihlatse tša Jehofa di gare ga batho ba sego kae feela bao ba lefago e bile di botega dilong ka moka.” Dikgweding tše sego kae ka morago ga moo, monna yo mongwe o ile a batamela kgaetšedi yoo dibokeng gomme a re: “Na o a ntseba? Ke  nna mootledi wa pese yo a kilego a boledišana le wena ka go lefelela thekethe ya pese. Ka morago ga go bona tsela yeo o itshwerego ka yona, ke ile ka dira phetho ya gore ke thome go ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa.” Go tsebja ga rena re botega go re bolelela gore re badiredi bao ba botegago.

DULANG LE BONTŠHA DIKA TŠEO DI GODIŠAGO MODIMO

16. Ke ka baka la’ng dika tše bjalo ka go se fele pelo, lerato le botho di kgoma dipelo tša batho? Nea mohlala.

16 Le gona re kgatha tema e bohlokwa gore re gogele batho go Jehofa ge re bontšha dika tše bjalo ka go se fele pelo, lerato le botho. Ba bangwe bao ba re lebeletšego ba ka feleletša ba rata go ithuta ka Jehofa, merero ya gagwe le batho ba gagwe. Mekgwa le boitshwaro bja Bakriste ba therešo di fapana kudu le pontšho ya bomponeng ya barapedi bao ba itirago eka ba ineetše go Modimo eupša e le baikaketši. Baetapele ba bangwe ba bodumedi ba ikhumišitše ka go radia ditho tša bona tša kereke, ba diriša bontši bja tšhelete yeo ba e hweditšego go reka dintlo le dikoloi tša manobonobo—e bile boemong bjo bongwe, yo mongwe wa bona o ile a rekela mpša ya gagwe ntlwana yeo e nago le tshepedišo ya go laola moya wa go tonya le wa go fiša. Ee, bontši bja bao ba ipolelago gore ke balatedi ba Kriste ga ba na moya wa go ‘nea feela.’ (Mat. 10:8) Go e na le moo, go swana le baperisita ba bogologolo ba Isiraele, ba “rutela gore ba lefše,” le gona bontši bja seo ba se rutago ga se dumelelane le Mangwalo. (Mika 3:11) Boitshwaro bjo bjalo bja boikaketši ga bo dire gore batho ba boelane le Modimo.

17, 18. (a) Re godiša Jehofa bjang ge re bontšha dika tša gagwe maphelong a rena? (b) Ke eng seo se go šušumeletšago gore o phegelele mediro e mebotse?

17 Ka lehlakoreng le lengwe, dipelo tša batho di kgongwa ke dithuto tša kgonthe tša Bokriste le mediro e mebotse yeo e direlwago baagišani ba rena. Ka mohlala, lebakeng le lengwe ge ngwanabo rena yo mongwe wa mmulamadibogo a be a dira modiro wa boboledi wa ntlo le ntlo, o ile a rakwa ke mohlologadi yo mongwe wa motšofadi. Mohlologadi yoo o ile a mmotša gore ge a be a ekwa go kokotwa mojako o be a nametše setepisi ka kitšhing, a leka go tsenya lebone le lefsa. Ngwanabo rena o ile a re go yena: “Go kotsi gore o dire selo se bjalo o le noši.” Ngwanabo rena o ile a tsenya lebone le lefsa gomme a sepela. Ka moragonyana ge morwa wa mohlologadi a tseba ka seo se diregilego, o be a kgahlegile kudu moo a ilego a nyaka go kopana le ngwanabo rena gore a mo leboge ka noši. Mafelelong, morwa yoo o ile a amogela thuto ya Beibele.

18 Ke ka baka la’ng o ikemišeditše go phegelela mediro e mebotse? Mohlomongwe ke ka gobane o a tseba gore ge re fišegela bodiredi bja rena gomme re dira dilo ka go dumelelana le thato ya Modimo, re godiša Jehofa e bile re ka thuša batho gore ba phologe. (Bala 1 Bakorinthe 10:31-33.) Go fišegela ga rena mediro e mebotse ka go bolela ditaba tše dibotse le go itshwara ka tsela yeo e kgahlišago Modimo go tlišwa ke kganyogo e matla ya go bontšha gore re rata Modimo le baagišani ba rena. (Mat. 22:37-39) Ge e ba re fišegela mediro e mebotse, gona re tla ba le lethabo le legolo le kgotsofalo gona bjale. Go oketša moo, re fagahletše letšatši leo ka lona batho bohle ba tlago go fišegela borapedi bja therešo gore ba godiše Mmopi wa rena, Jehofa.