Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Nwane Anzɛɛ Duzu A Le “Alefa Nee Omiga Ne”?

Nwane Anzɛɛ Duzu A Le “Alefa Nee Omiga Ne”?

Baebolo ne bua kɛ

 “Alefa nee Omiga ne” a le Gyihova Nyamenle, Tumivolɛ Bedevinli ne. Edwɛkɛkpɔkɛ ɛhye finde fane nsa wɔ Baebolo ne anu.​​—Yekile 1:8; 21:6; 22:13. *

Duzu ati a Nyamenle fɛlɛ ɔ nwo “Alefa nee Omiga ne” a?

 Alefa nee Omiga ne le Giliki ngɛlɛlerakpɔkɛ mɔɔ limoa nee mɔɔ li awieleɛ. Aneɛ ɛhye a bɛvale bɛhɛlɛle Baebolo ne foa bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Ngyekyeleɛ Fofolɛ ne mɔɔ Yekile boka nwo la. Bɛfa Giliki ngɛlɛleramgbɔkɛ mɔɔ limoa nee mɔɔ li awieleɛ la bɛdi gyima bɛfa bɛkile kɛ Gyihova angomekye a ɔle mɔlebɛbo nee awieleɛ ne a. (Yekile 21:6) Ɔvi tete mɔɔ kɔdwu mekɛ mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ la ɔle Nyamenle Tumivolɛ Bedevinli. Ɔdaye ala a ɔle awie mɔɔ ɛdɛnla aze “ɔvi tete kɔdwu mekɛ mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ” a.​​—Edwɛndolɛ 90:2.

Nwane a le “mɔlebɛbo ne nee awieleɛ ne” a?

 Baebolo ne fa edwɛkɛkpɔkɛ ɛhye fɛlɛ Gyihova Nyamenle nee ɔ Ra Gyisɛse, noko asolo mɔɔ biala kile a. Suzu neazo nwiɔ anwo.

  •   Gyihova ka ye wɔ Ayezaya 44:6 kɛ: “Medame a mele mɔlebɛbo ne, yɛɛ medame a mele awieleɛ ne; ɛye me a nyamenle bieko ɛnle ɛkɛ.” Ɛke, ɛnee Gyihova ɛlɛsi zo kɛ ɔle nɔhalɛ Nyamenle mɔɔ ɔwɔ ɛkɛ ne dahuu; ɛye ye a awie bieko ɛnle ɛkɛ. (Mɛla ne 4:​35, 39) Ɛhye ati, wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, “mɔlebɛbo ne nee awieleɛ ne” eza kile “Alefa nee Omiga ne.”

  •   Bieko, edwɛkɛkpɔkɛ “Mɔlebɛbo [pro’tos, tɛ alefa] nee Awieleɛ [e’skha·tos, tɛ omiga]” finde Yekile 1:​17, 18 yɛɛ 2:8. Wɔ ngyehyɛnu ɛhye mɔ anu, edwɛkɛ mɔɔ boka nwo la maa ɔda ali kɛ ahenle mɔɔ bɛlɛka ɔ nwo edwɛkɛ la wule yɛɛ ɔziale ɔrale ngoane nu a. Ɔti, ngyehyɛnu ɛhye mɔ ɛnvale Nyamenle anwo ɔluakɛ ɔtɛwule ɛlɛ. (Habakɛke 1:​12) Noko, Gyisɛse wule yɛɛ bɛdwazole ye. (Gyima ne 3:​13-​15) Ɔdaye a ɔle dasanli mɔɔ bɛlimoale bɛdwazole ye bɛhɔle anwuma kɛ sunsum nu sonla mɔɔ ɛnwu ɛlɛ a, na kɛkala ɔde “aze dahuu.” (Yekile 1:​18; Kɔlɔsaema 1:​18) Gyisɛse a le awie mɔɔ bɛbalua ɔ nwo zo bɛadwazo menli mɔɔ ɛwu la kɔsɔɔti a. (Dwɔn 6:​40, 44) Zɔhane ati, ɔdaye a ɔle awie mɔɔ li awieleɛ mɔɔ Gyihova mumua ne dwazole ye a. (Gyima ne 10:40) Ɔlua ɛhye ati, bɛkola bɛfɛlɛ Gyisɛse kɛ “Mɔlebɛbo ne nee Awieleɛ ne.”

Asoo Yekile 22:13 kile kɛ Gyisɛse a le “Alefa nee Omiga ne” a?

 Kyɛkyɛ. Ahenle mɔɔ dendɛle wɔ Yekile 22:13 la anla ɔ nwo ali yɛɛ tendɛvolɛma dɔɔnwo a dendɛle wɔ tile ɛhye anu a. Mekɛ mɔɔ Professor William Barclay ka Yekile foa ɛhye anwo edwɛkɛ la, ɔhɛlɛle kɛ: “Bɛangɛlɛ ninyɛne nwo edwɛkɛ nidiso nidiso; . . . na fane dɔɔnwo ne ala ɔmaa ɔyɛ se kɛ ɛbanwu ahenle mɔɔ ɛlɛtendɛ la.” (The Revelation of John, Volume 2, Revised Edition, mukelɛ 223) Ɔti Alefa nee Omiga ne mɔɔ wɔ Yekile 22:13 la bahola ayɛ Ahenle ne mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Yekile buluku ne foa mɔɔ ɛha anu la​​—Gyihova Nyamenle.

^ Mɔɔ tɔ zo nna la finde wɔ Yekile 1:​11King James Version Baebolo ne anu. Noko, Baebolo ngilebɛbo dɔɔnwo mɔɔ wɔ ɛkɛ ne ɛnɛ la ɛye ɛhye ɛvi nu ɔluakɛ ɔnle Giliki bɛsanloangɛlɛlera mɔɔ ɛhyɛ kpalɛ la anu na emomu nzinlii a bɛvale bɛbokale Ngɛlɛlera ne anwo a.