Dža ko sadržaj

Da li tano menjimo o tekst andi Biblija?

Da li tano menjimo o tekst andi Biblija?

 Na. Ked uporedinaja o purane rukopisija dikhaja so i Biblija ki osnova nane menjimi, iako hiljade berša prepisinđe la ko materijali kova propadini.

Da li odova značini so niked na ćerđe pe greške đi prepisinđa pe i Biblija?

 Arakhlje pe više ando hiljade purane e biblijake rukopisija. Disave olendar hine len nekobor razlike so mothovi amenđe so hine greške đi prepisinđe pe. But ando akala razlike tane tikne hem na prominđe o smisao ando tekst. Ama, otkrijime tane hem nekobor pobare razlike. Izgleda so disave olendar tane but berša angleder namerno ćhivde ko originalno tekst te bi i poruka andi Biblija promenini pe. Hajde te dikha duj asavke primerija:

  1.   Ki 1. Jovanova 5:7, ko disave purane e biblijake prevodija isi akala lafija „ko nebo: o Dad, o Lafi hem o sveti Duh; akala trin tane jekh.“ Ama, o pouzdana rukopisija potvrdinena so akala lafija na hine ko originalno tekst. On hine dodajime pokasno. a Odolese on nane ko savremena prevodija.

  2.   E Devleso anav pojavini pe hiljade putija ko purane e biblijake rukopisija. Ama, ko but e biblijake prevodija ov hine zamenimo e titulencar sar soj tane „Gospod“ ili „Devel“.

Sar šaj te ova sigurna so ki Biblija nane pana disave greške kola tupru valjani te arakhen pe?

 Đi akana but rukopisija tane otkrijime hem odolese tano polokho te arakhen pe o greške nego angleder. b So otkrijinđa pe ando odova da li tani i Biblija avdije tačno ked uporedinđe pe akala dokumentija?

  •   O izučavalac Vilijam Grin ando tekst kotar hebrejsko deo andi Biblija (kova tano penđardo hem sar „Purano zavet“) phenđa: „Slobodno šaj te phenel pe so nijekh purano delo na hine ađahar tačno prenosimo.“

  •   E biblijako izučavalac o Frederik Brus ando grčko deo kotar Biblija ili o „Nevo zavet“ pisinđa: „O dokazija kola mothovena kobor tano tačno o tekst ando Nevo zavet tane but pobare ando avera lila kola pisinđe o klasična piscija, a ki kasi tačnost nikase ni na perela ki godi te sumnjini.“

  •   O Ser Frederik Kenjon, o uvaženo stručnjako aso e biblijake rukopisija phenđa so o manuš „šaj te ljel ko pe vasta celo Biblija hem bizi dar hem bizi sumnja šaj te phenel so ko pe vasta ićeri o ćaćutno e Devleso Lafi kova vekonencar hine prenosimo andi generacija ki generacija bizo nesave važna promene.“

Kola dokazija pana postojinena so o tekst andi Biblija nane menjimo?

  •   Hem o jevrejska hem o hrišćanska prepisivačija tačno prepisinđe o izveštaja kola vaćerena ando ozbiljna greške kola ćerđe e Devlese sluge (Brojevi 20:12; 2. Samuilova 11:2-4; Galatima 2:11-14). c Isto ađahar, on prepisinđe hem o delovija ko kola vaćeri pe so o jevrejsko narodo hine osudimo odolese so hine neposlušno hem ko kola otkrijinena pe o hovavne manušikane sikljoviba (Osija 4:2; Malahija 2:8, 9; Matej 23:8, 9; 1. Jovanova 5:21). Odolese so sa tačno prepisinđe, akala prepisivačija mothovđe so zaslužinena amaro poverenje hem so hor poštujinena e Devleso Lafi.

  •   Zar nane logično te razmislina so o Devel kova pe svetone duhoja vodinđa o pisibe andi Biblija isto ađahar šajinđa te pobrinini pe oj te aćhol tačno? d (Isaija 40:8; 1. Petrova 1:24, 25). Isto ađahar, ov manglja oj te ovel korisno hem amenđe avdije, a na samo e manušenđe ko purano vreme (1. Korinćanima 10:11). Ustvari, „sa so hine pisimo angleder, pisimo tano te sikavi amen hem te del amen snaga te istrajina, te bi ovela amen nada“ (Rimljanima 15:4).

  •   O Isus hem olese učenikija citirinđe ando hebrejsko deo kotar Biblija hem na sumnjinđe da li tano ov tačno (Luka 4:16-21; Dela 17:1-3).

a Odola lafija na arakhena pe ko Sinajsko kodeks, Aleksandrijsko kodeks, Vatikansko manuskript 1209, ki originalno latinsko Vulgata, sirijsko Filoksenijsko-heraklejsko prevod, niti ki sirijsko Pešita.

b Na primer, hine otkrijime prekalo 5 000 grčka rukopisija ando Nevo zavet ili hrišćanska grčka spisija.

c I Biblija na phenela so e Devlese sluge niked na grešinđe. Koro late jasno pisini: „Nane manuš kova na grešini“ (1. Kraljevima 8:46).

d Ki Biblija na pisini so o Devel phenđa e manušenđe lafi palo lafi so te pisinen, nego ov prekalo po sveti duh vodinđa e manušen so te pisinen (2. Timoteju 3:16, 17; 2. Petrova 1:21).