1 aGbia 16:1-34

  • Jéhovah adë ngbanga na ndö ti Baasha (1-7)

  • Élah aga gbia ti Israël (8-14)

  • Zimri aga gbia ti Israël (15-20)

  • Omri aga gbia ti Israël (21-28)

  • Achab aga gbia ti Israël (29-33)

  • Hiel akiri aleke Jéricho (34)

16  Jéhovah atokua Jéhu,+ molenge ti Hanani,+ ti fa na Baasha ngbanga so lo dë na ndö ti lo. Lo tene:  “Mbi zi mo na yâ ti fuku ti sese na mbi zia mo mokonzi na ndö ti azo ti mbi, azo ti Israël.+ Me mo ngbâ ti sara asioni ye so Jéroboam asara lani, si lo pusu azo ti mbi, azo ti Israël, ti sara siokpari tongaso si ala son bê ti mbi.+  Tongaso, mbi yeke balê Baasha na ahale ti lo kue, na mbi yeke sara si oko ye so asi na ahale ti Jéroboam,+ molenge ti Nébat, asi nga na ahale ti lo.  Zo kue so ayeke hale ti Baasha si akui na yâ ti gbata ni, ambo la ayeke te kuâ ti lo; nga zo kue so ayeke hale ti lo si akui na yâ ti ngonda, andeke la ayeke te kuâ ti lo.”  Âdu ti tanga ti mbaï ti Baasha, tënë ti aye so lo sara nga na angangu ye so lo sara, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Israël ape?  Na pekoni Baasha akui, na lo wu terê ti lo tongana ti akotara ti lo. A lu lo na yâ ti gbata ti Tirzah.+ Molenge ti lo Élah aga gbia na peko ti lo.  Jéhovah atokua nga prophète Jéhu, molenge ti Hanani, ti fa na Baasha ngbanga so lo dë na ndö ti lo nga na ahale ti lo, ndali ti aye use so: Lo son bê ti Jéhovah na lege ti asioni ye kue so lo sara; lo sara ye tongana ahale ti Jéroboam. Nga, lo fâ Nadab.+  Na yâ ti ngu 26 ni ti komandema ti Asa gbia ti Juda, Élah molenge ti Baasha aga gbia na gbata ti Tirzah na ndö ti azo ti Israël, na lo komande ngu use.  Wakua ti lo Zimri, so ayeke mokonzi na ndö ti ndambo ti azo ti lo so ayeke kpe na apuse ti mbarata, amä terê na ambeni zo ti fâ lo na ngoi so lo yeke na Tirzah, lo nyon sämba ngbii lo soulé na yâ ti da ti Arzah. Arzah la ayeke na ndö ti azo ti da ti lo Élah ni, so ayeke na Tirzah. 10  Na yâ ti ngu 27 ni ti komandema ti Asa gbia ti Juda, Zimri alï na yâ ti da ni, lo pika Élah lo fâ lo na lo+ ga gbia na peko ti lo. 11  Kete na peko ti so lo ga gbia na lo duti na ndö ti trône ti lo, lo fâ ahale ti Baasha kue. Lo zia mbeni koli* oko pëpe, atâa afami ti lo* wala akamarade ti lo. 12  A yeke tongaso si Zimri afuti ahale ti Baasha kue, a lingbi na tënë ti ngbanga so Jéhovah adë na ndö ti Baasha si prophète Jéhu afa peko ni.+ 13  Ye ni asi tongaso ndali ti asioni ye kue so Baasha na molenge ti lo Élah asara, nga ndali ti so ala pusu azo ti Israël ti voro asenge senge yanda,+ mbeni siokpari so ason bê ti Jéhovah Nzapa ti Israël mingi. 14  Âdu ti tanga ti mbaï ti Élah, tënë ti aye kue so lo sara, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Israël ape? 15  Na yâ ti ngu 27 ni ti komandema ti Asa gbia ti Juda, Zimri aga gbia teti lango mbasambala na Tirzah na ngoi so aturugu ti Israël angbâ ti sara camp na terê ti gbata ti Guibbéthon,+ so ayeke na yâ ti kodro ti aPhilistin. 16  A si na mbeni ngoi, a tene na aturugu ni so ayeke sara camp kâ so, a tene: “Zimri na ambeni zo amä terê si ala fâ gbia.” Tongaso aturugu ti Israël kue amû Omri,+ mokonzi ti aturugu, ti ga gbia na ndö ti azo ti Israël na lango ni so na yâ ti camp ni. 17  Omri na aturugu ti Israël kue so ayeke na terê ti lo alondo na Guibbéthon ala gue ala ngoro terê ti gbata ti Tirzah kue. 18  Tongana Zimri abâ so a mû gbata ni awe, lo lï na yâ ti ngangu tour ti da* ti gbia, lo bi wâ na terê ti da ni na lo nga kue lo kui na yâ ni.+ 19  Ye ni asi tongaso ndali ti so lo son bê ti Jéhovah na lege ti asioni ye so lo sara, nga lo sara aye ti sioni so Jéroboam asara lani, si a pusu azo ti Israël ti sara siokpari.+ 20  Âdu ti tanga ti mbaï ti Zimri nga na ti so lo na ambeni zo amä terê si ala fâ gbia, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Israël ape? 21  Na peko ti kuâ ti Zimri, yâ ti azo ti Israël akangbi use. Ambeni amû peko ti Tibni, molenge ti Guinath, ti sara si lo ga gbia, na ambeni amû peko ti Omri. 22  Me azo so amû peko ti Omri asö benda na ndö ti azo so amû peko ti Tibni, molenge ti Guinath. Tongaso Tibni akui, na Omri aga gbia. 23  Na yâ ti ngu 31 ni ti komandema ti Asa gbia ti Juda, Omri aga gbia na ndö ti azo ti Israël, na lo komande ngu 12. Lo komande ngu omene na Tirzah. 24  Lo vo hoto ti Samarie na maboko ti Shémer na talent* use ti argent, na lo leke mbeni gbata na ndö ti hoto ni. Lo zia iri ti gbata ni Samarie,*+ a lingbi na iri ti Shémer, ngbene wa* ti hoto ni. 25  Omri angbâ ti sara ye so ayeke sioni na lê ti Jéhovah, sioni ti lo ahon ti azo kue so ahon kozo na lo.+ 26  Lo sara asioni ye kue so Jéroboam molenge ti Nébat asara lani, nga lo pusu azo ti Israël ti voro asenge senge yanda,+ mbeni siokpari so ason bê ti Jéhovah Nzapa ti Israël mingi. 27  Âdu ti tanga ti mbaï ti Omri, tënë ti aye so lo sara nga na akpengba ye so lo sara, eskê a sû ni na yâ ti mbeti ti mbaï ti agbia ti Israël ape? 28  Na pekoni Omri akui, na lo wu terê ti lo tongana ti akotara ti lo. A lu lo na Samarie. Molenge ti lo Achab+ aga gbia na peko ti lo. 29  Achab, molenge ti Omri, aga gbia na ndö ti azo ti Israël na yâ ti ngu 38 ni ti komandema ti Asa, gbia ti Juda. Achab, molenge ti Omri, akomande na Samarie+ na ndö ti azo ti Israël ngu 22. 30  Achab, molenge ti Omri, ayeke sioni mingi na lê ti Jéhovah ahon azo kue so ahon kozo na lo.+ 31  Lo sara mara ti asioni ye so Jéroboam,+ molenge ti Nébat, asara lani. Me lo ngbâ gï ge pëpe, lo mû nga Jézabel,+ molenge ti Ethbaal gbia ti kodro ti Sidon,+ ti ga wali ti lo nga lo komanse ti voro Baal+ nga ti kuku na gbe ti lo. 32  Lo leke nga mbeni gbalaka ndali ti Baal na terê ti da* ti Baal+ ni, so lo leke na Samarie. 33  Achab aleke nga mbeni yongoro yanda.*+ Sioni so Achab asara ason bê ti Jéhovah Nzapa ti Israël mingi ahon ti agbia ti Israël kue so ahon kozo na lo. 34  Na ngoi ti komandema ti Achab, Hiel zo ti gbata ti Béthel akiri aleke gbata ti Jéricho. Na ngoi so lo zia gere ti gbata ni, kozo molenge ti lo Abiram akui, nga na ngoi so lo zia aporte ti gbagba ti gbata ni, tanga ti molenge ti lo Ségub akui, a lingbi na tënë so Jéhovah atene lani na lege ti Josué molenge ti Nun+.

Akete tënë na terê ni

Wala “azo so ayeke na droit ti fâ lo ndali ti so lo fâ zo.”
Na Hébreu: “mbeni zo so asara inon na terê ti mur.” A yeke mbeni tënë so abâ akoli nga afa so zo ni ake ala.
Wala “yangbo.”
Na Hébreu: “seigneur.”
Ndani aye ti tene “Ye ti azo ti mara ti Shémer.”
Talent oko ane kilo 34,2. Bâ na B14.
Wala “temple.”