Jehovove priče ne sodelujemo v vojnah iz naslednjih razlogov:

1.   Poslušnost Bogu. V Svetem pismu glede Božjih služabnikov piše: »Svoje meče bodo prekovali v lemeže in [...] se ne bodo več učili vojskovati.« (Izaija 2:4)

2.   Poslušnost Jezusu. Jezus je apostolu Petru rekel: »Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Matej 26:52) S tem je pokazal, da njegovi sledilci ne bodo uporabljali orožja in se vojskovali.

    Jezusovi učenci ubogajo njegovo zapoved, naj ne bodo »del sveta« tako, da so v političnih zadevah povsem nevtralni. (Janez 17:16) Ne protestirajo proti vojaškim operacijam niti ne nasprotujejo tistim, ki se odločijo služiti v vojski.

3.   Ljubezen do bližnjih. Jezus je svojim učencem zapovedal: »Ljubite drug drugega.« (Janez 13:34, 35) Zato so združeni v mednarodno bratovščino, v kateri se nihče ne vojskuje proti svojemu bratu ali sestri. (1. Janezovo 3:10–12)

4.   Zgled prvih kristjanov. V Encyclopedii of Religion and War piše, da »najzgodnejši Jezusovi sledilci niso hoteli sodelovati v vojni in opravljati vojaške službe«, saj jim je bilo to »nezdružljivo z Jezusovo etiko ljubezni in zapovedjo, da naj ljubijo svoje sovražnike«. Nemški teolog Peter Meinhold je glede zgodnjih Jezusovih učencev dejal: »Biti kristjan in obenem vojak je bilo nemogoče.«

 Jehovove priče smo koristni člani družbe in ne ogrožamo varnosti države, v kateri živimo. Spoštujemo organe oblasti, ker upoštevamo spodnji svetopisemski zapovedi:

•   »Naj bo vsaka duša podrejena višjim oblastem.« (Rimljanom 13:1)

•   »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.« (Matej 22:21)

 Zato ubogamo zakone, plačujemo davke in sodelujemo s prizadevanjem vlade za javno dobro.