6. POGLAVJE

Kaj se dogaja z mojim telesom?

»V kratkem času sem se zelo potegnil. Bolelo me je. To, da sem rastel, se mi je sicer zdelo zanimivo, vendar so me v nogah in stopalih grabili krči – kar pa sem sovražil!« (Paul)

»Veš, da se tvoje telo spreminja, in upaš, da tega ne bo opazil nihče. Potem pa ti nekdo povsem dobronamerno reče, da imaš ‚boke kot ustvarjene za rojevanje‘, in počutiš se, kakor da je nate padla skala, izpod katere se ti ne bo uspelo nikoli izvleči!« (Chanelle)

ALI si se s svojimi domačimi že kdaj preselil v kak drug kraj oziroma drugo okolje? Sprijazniti se s to spremembo ni bilo enostavno, mar ne? Zapustil si vse, na kar si bil navezan – hišo, šolo in prijatelje. Verjetno je minilo kar nekaj časa, da si se prilagodil novim okoliščinam.

 Na začetku pubertete – življenjske faze, v kateri fizično dozorevaš – vstopaš v obdobje največjih sprememb. V nekem smislu se preseliš v povsem novo »okolje«. Je to razburljivo? Seveda! Toda ta korak na poti k odraslosti lahko v tebi vzbuja mešane občutke in morda se ti ne bo enostavno prilagoditi. Kaj pa se dogaja v tem zanimivem, vendar nemirnem času tvojega življenja?

Značilno samo za dekleta

Adolescenca oziroma mladostništvo je čas velikih sprememb. In nekatere od teh so precej opazne. Hormoni na primer spodbudijo rast dlak okrog spolovila. Prav tako lahko opaziš, da se ti povečajo prsi, boki, stegna in zadnjica. Tvoje telo počasi izgublja otroško postavo in dobiva ženske obline. Tega naj te ne bo strah – je namreč nekaj čisto običajnega. Je samo dokaz, da se tvoje telo pripravlja na čas, ko boš lahko rodila in postala mamica!

Nedolgo zatem, ko stopiš v puberteto, se v tebi začne menstruacijski ciklus. Če na to nisi ustrezno pripravljena, je ta mejnik v tvojem življenju lahko zate pravi šok. »Moja prva menstruacija me je ujela povsem nepripravljeno,« se spominja Samantha. »Počutila sem se umazano. Pod prho sem se drgnila in drgnila ter si mislila: Kako sem ogabna. Misel, da bom od sedaj naprej dolga leta vsak mesec imela menstruacijo, se mi je zdela grozna!«

 Vendar imej v mislih, da je menstruacijski ciklus dokaz, da se ti razvijajo razmnoževalni organi. Čeprav bodo pretekla še leta, preden boš pripravljena na materinstvo, si sedaj na pragu ženskosti. Vseeno pa si ob začetku menstruacijskega ciklusa lahko zbegana. »Najhujše se mi je bilo spoprijeti s spremembami razpoloženja,« pravi Kaja. »Tako me je jezilo, ko nisem vedela, zakaj sem lahko čez dan zelo dobre volje, še isti večer pa ne morem ustaviti solz.«

Če sedaj kaj podobnega doživljaš tudi ti, bodi potrpežljiva. Sčasoma se boš navadila. Anita, ki jih ima 20, pravi: »Spomnim se trenutka, ko sem se navsezadnje sprijaznila s tem, da je to tisto, zaradi česar postanem ženska, in da se to dogaja zato, ker me je Jehova obdaril z zmožnostjo roditi otroka. Tega se ne da sprejeti kar na hitro in nekaterim dekletom je to res težko; toda sčasoma se spremembe naučiš sprejemati.«

Ali si že začela doživljati nekatere prej opisane fizične spremembe? Na spodnje črte napiši kakršno koli vprašanje glede sprememb, ki jih opažaš pri sebi.

․․․․․

Značilno samo za fante

Če si fant, bo puberteta korenito spremenila tvoj videz. Pogosto se na primer zgodi, da koža postane mastna, posledica pa so mozolji in ogrci. * »Vsi ti mozolji, ki mi lezejo ven,  so nadležni in mi grejo na živce,« pravi 18-letni Matt. »Gre za pravo vojno – proti njim se moraš boriti. Ne veš, ali se jih boš lahko kdaj povsem znebil, ali ti bodo pustili brazgotine, ali te bodo ljudje zaradi njih manj spoštovali.«

Pozitivna stran, ki jo lahko opaziš, pa je ta, da postajaš višji, močnejši in da se ti razširijo ramena. Poleg tega ti med puberteto morda zrastejo dlake po nogah, na prsih, obrazu in pod pazduho. Mimogrede, večja poraščenost ni znak večje moškosti; poraščenost je preprosto stvar genov.

Vsi deli telesa ne rastejo enako hitro, zato si v teh letih morda nekoliko okoren. »Bil sem ravno tako eleganten kakor žirafa na kotalkah,« se spominja Dwayne. »Videti je bilo, kakor da bi možgani poslali signal, udje pa bi ga sprejeli šele čez en teden!«

Sredi najstniških let se ti glas poglobi, vendar postopoma. Nekaj časa se ti lahko dogaja, da poln, nizek glas nenadoma preskoči v visoke tone, kar te spravlja v zadrego. Toda ne skrbi, čez čas bo tvoj glas zvenel čisto. Medtem pa ti bo to, da se boš znal nasmejati samemu sebi, pomagalo, da se boš lažje izvlekel iz zagate.

Ko se tvoji razmnoževalni organi razvijajo, se povečajo  spolni ud in moda, okoli pa zrastejo dlake. Poleg tega v razmnoževalnih organih začne nastajati sperma. Ta tekočina, ki se izlije med spolnim odnosom, vsebuje milijone mikroskopsko majhnih semenčic. Semenčica ima sposobnost oploditi žensko jajčece in tako povzročiti nastanek novega življenja.

Sperma se v tvojem telesu nabira. Nekaj se je sicer absorbira, toda nekaj se je lahko kdaj pa kdaj izlije ponoči, ko spiš. Temu se običajno reče mokre sanje. Takšni izlivi so nekaj povsem normalnega. Celo Sveto pismo jih omenja. (3. Mojzesova 15:16, 17) Kažejo na to, da tvoji razmnoževalni organi pravilno delujejo in da postajaš moški.

Ali si že začel doživljati nekatere prej opisane fizične spremembe? Na spodnje črte napiši kakršno koli vprašanje glede sprememb, ki jih opažaš pri sebi.

․․․․․

Kako se spoprijeti z novimi občutki

Med dozorevanjem razmnoževalnih organov se začnejo tako fantje kakor dekleta bolj kot kdaj prej zavedati nasprotnega spola. »Ko sem prišel v puberteto, sem se naenkrat zavedel, koliko je lepih deklet,« pravi Matt. »To je bilo res mučno, ker sem hkrati spoznal, da bo moralo miniti še kar nekaj let, preden bom lahko glede tega kaj ukrenil.« O tem vidiku odraščanja podrobneje razpravlja 29. poglavje v tej knjigi. Zaenkrat pa je dobro, da veš, da se je zelo pomembno naučiti obvladovati spolne želje. (Kološanom 3:5) Naj je  videti še tako težko, pa se lahko odločiš, da se ne boš odzival nanje!

Morda se moraš med puberteto spoprijemati še z drugimi občutki. Zlahka denimo izgubiš samospoštovanje. Med mladimi ljudmi so običajni občutki osamljenosti in napadi potrtosti. V takih trenutkih se je dobro pogovoriti z očetom ali mamo oziroma kakim zaupanja vrednim odraslim. Napiši ime tistega odraslega, ki bi mu lahko zaupal svoje občutke.

․․․․․

Najpomembnejša rast

Tvoja najpomembnejša rast pa ni povezana s tvojo višino, postavo ali obraznimi potezami, ampak s tvojim osebnostnim razvojem – duševnim, čustvenim in predvsem duhovnim. Apostol Pavel je dejal: »Ko sem bil še majhen otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok, odkar pa sem mož, sem otroškost odpravil.« (1. Korinčanom 13:11) Pouk je jasen. Ni dovolj, da si samo videti  odrasel. Moraš se naučiti ravnati, govoriti in razmišljati kot odrasel človek. Ne bodi toliko obremenjen s telesnimi spremembami, da bi zanemaril svoj osebnostni razvoj!

Zapomni si tudi, da Bog »gleda, kakšno je srce«. (1. Samuelova 16:7) V Svetem pismu beremo, da je bil kralj Savel visok in postaven moški, toda kot kralj in kot človek je popolnoma odpovedal. (1. Samuelova 9:2) V nasprotju z njim je bil Zahej »majhne postave«, vendar je premogel notranjo moč, da je svoje življenje povsem spremenil in postal Jezusov učenec. (Luka 19:2–10) Jasno je, da je tisto, kar res nekaj šteje, človekova notranjost.

Eno je gotovo: varne metode za pospešitev ali upočasnitev procesa telesnega razvoja ni. Zato sprememb, ki jih doživljaš, ne sovraži niti se jih ne boj, ampak jih sprejmi prijazno – in s smislom za humor. Puberteta ni bolezen, poleg tega nisi prvi, ki jo moraš prebroditi. In bodi prepričan: preživel boš. Ko bo ta vihra za teboj, boš iz nje prišel kot povsem odrasel človek!

V NASLEDNJEM POGLAVJU

Kaj, če ti to, kar vidiš, ko se pogledaš v ogledalo, ni všeč? Kako si lahko glede svojega videza pridobiš uravnovešen pogled?

[Podčrtna opomba]

KLJUČNI SVETOPISEMSKI STAVEK

»Hvalil te bom, poln strahospoštovanja, saj sem čudovito narejen.« (Psalm 139:14)

NAMIG

Ko se tvoje telo začne razvijati, se izogibaj izzivalnih stilov oblačenja. Vedno se oblači »v vsej skromnosti in razumnosti«. (1. Timoteju 2:9)

ALI SI VEDEL ...?

Puberteta se lahko začne že pri 8 letih, ali šele pri 14-ih, ali pa celo pozneje. Torej glede tega, kar je še v mejah normale, obstaja širok razpon.

MOJ NAČRT

Lastnost, ki bo na poti k odraslosti od mene zahtevala največ dela, je: ․․․․․

Da bom poskrbel za svojo duhovno rast, bom: ․․․․․

V zvezi s to temo bi svojega očeta in/ali mamo rad vprašal: ․․․․․

KAJ MENIŠ?

● Zakaj je fizične in čustvene spremembe, ki nastopijo v puberteti, tako težko prenašati?

● Katera od teh sprememb je zate največji izziv?

● Zakaj se rado zgodi, da se ti v puberteti ljubezen do Boga ohladi, in kako lahko to preprečiš?

[Poudarjeno besedilo na strani 61]

»Mladostništvo s seboj prinese veliko negotovosti in nikoli ne moreš zanesljivo vedeti, katera bo naslednja sprememba na tvojem telesu. Toda medtem ko rasteš, se naučiš sprejemati spremembe in jih celo vzljubiš.« (Anita)

 [Okvir na straneh 63, 64]

Kako se lahko z očetom ali mamo pogovorim o spolnosti?

»Če bi imela kakšno vprašanje glede spolnosti, odgovora ne bi iskala pri starših.« (Beti)

»Jaz ju že ne bi imel poguma vprašati.« (Denis)

Če meniš podobno kakor Beti ali Denis, nisi v nič kaj zavidljivem položaju. Glede spolnosti imaš vprašanja, toda odgovore nanje poznajo ravno tisti, ki so morda zadnji, na katere bi se obrnil – tvoji starši! Skrbi te marsikaj:

Kaj si bosta mislila o meni?

»Nočem, da bi mislila, da imam kaj za bregom, ker ju to sprašujem.« (Jessica)

»Želita si, da bi vedno ostal njun nedolžni otrok, vendar ko enkrat z njima spregovoriš o spolnosti, v njunih očeh nekoliko izgubiš ta status.« (Beti)

Kako se bosta odzvala?

»Bojim se, da bi si starša ustvarila svoje mnenje, še preden bi jaz do konca povedala, in bi mi začela držati pridigo.« (Gloria)

»Moja starša ne znata ravno najbolje skrivati svojih čustev, zato se bojim tega, da bi na njunem obrazu zagledala izraze razočaranja. Pravzaprav bi oče, verjetno že medtem ko bi jaz govorila, v mislih zame pripravljal pridigo.« (Pam)

Ali si bosta narobe razlagala razloge za moja vprašanja?

»Morda se pretirano odzoveta in začneta spraševati ‚Ali te mikajo spolni odnosi?‘ oziroma ‚Ali pritiskajo nate vrstniki?‘. Ti pa si morda le radoveden.« (Lisa)

»Kadar omenim kakega fanta, oče vedno dobi tisti zaskrbljeni izraz na obrazu in takoj načne temo o spolnosti. Jaz pa si mislim: Daj no, oči, saj sem samo rekla, da je lušten; poroke ali spolnosti še omenila nisem!« (Stacey)

  Lahko ti je v tolažbo, da je očetu in mami o spolnosti morda ravno tako nerodno spregovoriti s teboj, kakor je tebi z njima! To nakazujejo ugotovitve ankete, v kateri je 65 odstotkov vprašanih staršev reklo, da so se s svojimi otroki že pogovarjali o spolnosti, toda pogovora o tem se je spomnilo le 41 odstotkov teh otrok.

Dejstvo je, da se tvoja starša morda obotavljata s teboj spregovoriti o spolnosti. V mnogih primerih je tako, da se tudi njuni starši o tem niso nikoli pogovarjali z njima! Naj je razlog za njuno obotavljanje tak ali drugačen, poglej jima malo skozi prste. Morda se lahko opogumiš ti in načneš to temo, kar bo koristilo vsem, tebi in njima. Kako pa lahko to storiš?

Priti s temo na dan

Od svojih staršev lahko glede spolnosti dobiš veliko modrih nasvetov. Samo naučiti se moraš, kako začeti pogovor. Poskusi naslednje:

1. Očetu ali mami najprej izrazi svoje strahove in pridi z besedo na dan. »S teboj bi rad spregovoril o eni stvari, pa mi je malo nerodno, ker se bojim, da boš morda mislil ...«

2. Nato povej, zakaj si prišel k njemu oziroma k njej. »Vendar imam glede tega vprašanje, na katero bi raje videl, da mi odgovoriš ti kakor kdo drug.«

3. Zatem enostavno postavi vprašanje. »Zanima me ...«

4. Na koncu pogovora si pusti odprta vrata še za kak takšen pogovor. »Če me bo v zvezi s tem še kaj zanimalo, ali se lahko spet obrnem nate?«

Čeprav veš, da bo odgovor pritrdilen, pa ti bo to, da ga boš slišal iz ust svojega starša, pustilo odprta vrata in ti pomagalo, da boš naslednjič, ko boš potreboval pogovor, bolj sproščen. Torej poskusi! Morda boš nazadnje lahko pritrdil Trini. Sedaj je stara 24 let in pravi: »Spomnim se, da sem si takrat, ko sva se z mamo o tem pogovarjali, želela, da tega pogovora sploh ne bi bilo. Toda zdaj sem vesela, da je bila mama tako odkrita in odprta. To mi je bilo res v zaščito!«

[Slika na strani 59]

Slovo od otroštva se lahko primerja s selitvijo iz domačega okolja – vendar se je spremembam mogoče prilagoditi.