Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kaj je narobe z igranjem na srečo?

Kaj je narobe z igranjem na srečo?

Kaj je narobe z igranjem na srečo?

»Približno 290.000 Avstralcev je problematičnih hazarderjev in letno povzročijo za več kot 3,5 milijarde evrov izgub. To ni katastrofalno le zanje, temveč tudi za kakih milijon in pol ljudi, na katere neposredno vplivajo zaradi stečaja, razveze, samomora in izgubljenega delovnega časa.« (J. Howard, avstralski ministrski predsednik, 1999)

JOHN, ki smo ga omenili v prejšnjem članku, je postal problematičen hazarder. * Preselil se je v Avstralijo in se tam poročil z Lindo, ki je prav tako igrala na srečo. Johnova zasvojenost je postajala vse hujša. Takole pravi: »Od kupovanja loterijskih srečk sem prešel na stave na dirkalne konje in igranje v kazinih. Sčasoma sem igral že skoraj vsak dan. Včasih sem zaigral celo plačo in mi ni ostalo nič za odplačevanje hipoteke ali vzdrževanje družine. Tudi ko sem priigral veliko denarja, sem še naprej igral. Zasvojilo me je vznemirjenje, ki sem ga občutil ob dobitku.«

Johnu podobnih ljudi ni malo. Zdi se, kakor da je igralna mrzlica zajela celotne družbe. V reviji USA Today je pisalo, da se je v Združenih državah med letoma 1976 in 1997 znesek vplačanih stav pri zakonitih igrah na srečo povečal za osupljivih 3200 odstotkov.

»Včasih so na hazardiranje gledali kot na moralno in družbeno zlo. Danes je to družbeno sprejemljivo razvedrilo,« piše v kanadskem časopisu The Globe and Mail. O enem razlogu za to spremembo javnega stališča piše v časopisu naslednje: »Ta drugačni pogled je neposreden rezultat morda najdražje in najdlje trajajoče vladne oglaševalne kampanje v kanadski zgodovini.« Kako so naprezanja, da bi ljudi spodbudili k igranju na srečo, vplivala na nekatere družbe?

Epidemija problematičnega hazardiranja

Po oceni oddelka za odvisnosti s Harvardske medicinske šole je bilo 1996. leta »v Ameriki 7,5 milijona odraslih problematičnih in patoloških hazarderjev« ter nadaljnjih »7,9 milijona mladoletnih problematičnih in patoloških hazarderjev«. Te številke so bile zajete v poročilu, ki ga je sestavila Državna komisija za preiskovanje vpliva hazardiranja (DKPVH) in ga predstavila ameriškemu kongresu. V poročilu je pisalo, da je dejansko število Američanov, ki imajo problem s hazardiranjem, morda precej višje od zapisanega.

Sodijo, da problematično hazardiranje zaradi izgub službe, slabšega fizičnega zdravja, plačevanja podpore za brezposelne in stroškov programov zdravljenja vsako leto terja od ameriške družbe milijarde dolarjev. Vendar pa ta številka ne odkriva, koliko morajo zaradi problematičnega hazardiranja trpeti ljudje, namreč koliko morajo zaradi kraj, poneverb, samomorov, nasilja v družini in zlorabe otrok trpeti družina, prijatelji in sodelavci. Neka raziskava, ki so jo opravili v Avstraliji, odkriva, da lahko vsak problematičen hazarder neposredno vpliva tudi na deset ljudi. V poročilu Državnega raziskovalnega sveta v Združenih državah piše, da je »fizično zlorabo s strani patološkega hazarderja doživelo do 50 odstotkov zakonskih partnerjev in 10 odstotkov otrok«.

Nalezljiva zasvojenost

Kaže, da se lahko problematično hazardiranje podobno kot nekatere bolezni prenese z roditelja na otroka. »Pri otrocih kompulzivnih hazarderjev je več verjetnosti, da bodo privzeli prestopniške navade, kot so kajenje, pitje in uživanje drog. Pri njih je tudi večja nevarnost, da bodo še sami postali problematični ali patološki hazarderji,« piše v poročilu DKPVH. Poročilo še opozarja, da »je pri mladoletnih igralcih na srečo več verjetnosti, da bodo postali problematični in patološki hazarderji, kakor pri odraslih«.

Dr. Howard J. Shaffer, direktor oddelka za raziskave zasvojenosti, ki deluje v okviru Harvardske medicinske šole, pravi: »Vse več dokazov nakazuje, da nezakonito igranje na srečo med mladimi narašča vsaj tako hitro kot možnost zakonitega igranja.« Glede tega, koliko bi lahko patološki hazarderji zlorabljali internetno tehniko, pa pravi: »Mislim, da bo elektronika spremenila doživljanje igranja na srečo, prav kakor je kajenje cracka spremenilo doživljanje jemanja kokaina.«

Hazarderstvo se pogosto prikazuje kot nekaj, kar omogoča neškodljivo zabavo. Toda za mladoletnike je lahko igranje na srečo enako zasvojljivo kakor nezakonite droge in lahko vodi v kriminalno vedenje. Raziskava v Veliki Britaniji je pokazala, da je »46 odstotkov [mladoletnikov, ki so igrali na srečo] kradlo svoji družini«, da so imeli denar za svojo razvado.

Neko vplivno igralno združenje pa kljub tem dejstvom opravičuje spodbujanje ljudi k igranju na srečo z besedami: »Velika večina Američanov, ki igra na srečo, nima zaradi tega nobenih težav.« Četudi morda menite, da igranje na srečo ne škoduje vaši finančni blaginji ali telesnemu zdravju, se je dobro vprašati, kako igranje na srečo vpliva na vaše duhovno zdravje. Ali obstajajo upravičeni razlogi za to, da bi se igranju na srečo morali ogniti? Ti vprašanji bo obravnaval naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Glej okvir »Ali imam problem z igranjem na srečo?« na 4. in 5. strani.

[Okvir/slike na strani 4]

Ali imam problem z igranjem na srečo?

Glede na poročilo Ameriškega združenja psihiatrov je po kriteriju v nadaljevanju, na 5. strani, mogoče diagnosticirati patološko hazardiranje (včasih imenovano kompulzivno hazardiranje). Večina strokovnjakov se strinja z naslednjim: če se vedete na več tu navedenih načinov, ste problematični hazarder, če pa občutite že eno od teh značilnosti, ste v nevarnosti, da to še postanete.

Prezaposlenost Igranje na srečo prezaposluje vaš um – podoživeti hočete pretekle igre, načrtujete že naslednje tveganje ali pa razmišljate, kako priti do denarja za igranje.

Toleranca Igrati morate z vse večjimi vsotami denarja, da bi dosegli želeno vznemirjenje.

Umik Ko poskušate manj igrati ali to prenehati, ste nervozni ali razdražljivi.

Beg Igrate, ker želite ubežati težavam oziroma se osvoboditi občutkov nemoči, krivde, zaskrbljenosti ali potrtosti.

Lov za izgubljenim Ko pri igranju na srečo izgubite denar, se pogosto naslednji dan vrnete, da bi izgubljeno nadomestili. To vedenje je znano kot lov za izgubljenim.

Laganje Družinskim članom, terapevtom ali drugim lažete, da bi prikrili, koliko ste res vpleteni v igranje na srečo.

Izguba nadzora Že večkrat ste neuspešno poskusili prenehati igrati, nadzorovati navado igranja ali manj igrati na srečo.

Nezakonita dejanja Da bi imeli denar za igranje, ste zagrešili nezakonita dejanja, na primer prevaro, krajo ali poneverbo.

Tveganje pomembnega odnosa Zaradi igranja na srečo ste ogrozili ali izgubili pomemben odnos z neko osebo, možnost šolanja ali uspeha v poklicu oziroma službo.

Jamstvo Zanašate se na to, da vam bodo drugi priskrbeli denar in vas rešili iz hude denarne stiske, nastale zaradi igranja na srečo.

[Vir slike]

Vir: National Opinion Research Center at the University of Chicago, Gemini Research, and The Lewin Group

[Okvir/slika na strani 7]

Dejansko sporočilo loterijskih oglasov

»Spodbujanje k igranju loterije [. . .] je morda videti kot pouk o vrednotah, saj uči, da je igranje na srečo neškodljiva ali celo krepostna dejavnost,« so raziskovalci z Dukove univerze v Združenih državah pisali v poročilu, ki so ga predložili Državni komisiji za preiskovanje vpliva hazardiranja. Kako loterijski oglasi dejansko vplivajo na družbo? V poročilu piše: »Verjetno ni pretirano reči, da je sporočilo loterijskih oglasov prikrito razdiralno, namreč da se uspeh skriva v izbiri prave številke. Ironično je, da se lahko zaradi te sprevržene ‚poučevalne‘ metode, ki jo širijo loterijske agencije, dolgoročno zmanjša ekonomska rast in s tem vladni dohodek. Natančneje povedano, če spodbujanje k igranju loterije v ljudeh spodkopava naravno željo do dela, varčevanja ter investiranja v svoje izobraževanje in izpopolnjevanje, se bo zaradi tega sčasoma zmanjšala produktivnost. Kakor koli že, svojih otrok ponavadi ne učimo, naj upajo na čudež, če hočejo uspeti.«

[Okvir na strani 8]

Ko je vsak dom kazino

Organizacije, ki se ukvarjajo z igrami na srečo, sedaj z minimalnimi stroški, ki bi jih sicer imele ob izgradnji novih igralnic, izdelujejo spletne strani, s katerimi se lahko vsak dom, ki je računalniško povezan z internetom, spremeni v navidezni kazino. Sredi 1990-ih let je bilo na internetu približno 25 igralnih spletnih strani. Leta 2001 jih je bilo več kot 1200, prihodek od internetnih iger na srečo pa se vsako leto podvoji. Leta 1997 so igralne spletne strani prinesle 350 milijonov evrov zaslužka. Leta 1998 so prinesle še nadaljnjih 750 milijonov evrov, leta 2000 pa so z internetnimi igralnimi stranmi zaslužili 2,5 milijarde evrov. In do leta 2003 naj bi ta številka »po pričakovanjih narasla na 7,1 milijarde evrov«, piše v Reutersovem poročilu.

[Slika na strani 6]

Zaradi problematičnega hazardiranja trpijo tudi družine, ki nimajo denarja za hrano

[Slika na strani 7]

Med mladimi se igranje na srečo širi z vznemirljivo hitrostjo

[Slika na strani 8]

Pri otrocih kompulzivnih hazarderjev je večja nevarnost, da bodo še sami postali problematični hazarderji