Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Modri nasveti za mirno srce in zdravje

Modri nasveti za mirno srce in zdravje

Modri nasveti za mirno srce in zdravje

»Mirno srce je telesu življenje.« (PREGOVORI 14:30)

»Veselo srce učinkuje dobro kakor zdravilo.« (PREGOVORI 17:22)

● Ti preprosti, toda globokoumni misli je pred kakimi tri tisoč leti izrekel izraelski kralj Salomon. * Pa je v njiju kaj resnice? Kaj pravi sodobna medicina?

Glede ljudi, ki imajo mirno srce, v primerjavi s tistimi, ki so jezljivi, v reviji Journal of the American College of Cardiology piše: »Nedavna odkritja kažejo na škodljivo povezavo med jezo in sovražnostjo ter KSB [koronarno srčno boleznijo].« V Journalu še piše: »Uspešno preprečevanje in zdravljenje KSB-ja morda ne zajema le [. . .] konvencionalnega zdravljenja in zdravil, temveč tudi ohranjanje duševnega zdravja, pri katerem je poudarek na obvladovanju jeze in sovražnosti.« Preprosto rečeno, mirno srce prispeva k dobremu zdravju, prav kakor pravi Sveto pismo.

Podobni pozitivni učinki so rezultat veselega srca. Škotski zdravnik Derek Cox je v poročilu za BBC izjavil: »Če ste srečni, imate manj možnosti, da boste v prihodnosti zboleli, kakor pa tisti, ki niso srečni.« Dodal je še: »Srečnejši ljudje so tudi bolj zaščiteni pred boleznimi srca in možgansko kapjo.«

Zakaj je bila Salomonova modrost – pa tudi modrost drugih svetopisemskih piscev – tako napredna? Odgovor je preprost. »Bog pa je Salomonu dajal zelo veliko modrosti in razumnosti.« (1. kraljev 4:29) Še več, ta modrost je zapisana v preprostem jeziku, tako da lahko imajo vsi koristi od nje. Povrhu vsega pa je brezplačna!

Zakaj ne bi poskrbeli, da bi redno branje Svetega pisma postalo del vašega vsakdanjika? Milijoni so na svoje veliko veselje ugotovili naslednje: »Ko bo modrost prišla v tvoje srce in bo spoznanje postalo prijetno tvoji duši, bo premišljenost pazila nate, sprevidevnost te bo varovala.« (Pregovori 2:10, 11) Ali ni ta misel nadvse pomirjajoča?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Beseda »srce« se v Svetem pismu običajno nanaša na človekovo notranjost, med drugim tudi na njegova čustva.