Ali so vam zdravniki po postavljeni diagnozi lahko kako pomagali?

Moje zdravstveno stanje sta kake tri leta nadzorovala dva zdravnika, toda ukrivljenost hrbtenice je bila vse večja. Pravzaprav se je tako poslabšala, da je hrbtenica začela pritiskati na srce in pljuča, zaradi česar sem težko dihala. Operacija je bila neogibna.

Ali ste privolili v operacijo?

Ja, sem. Toda rekli so mi, da bo zahtevna. Do takrat se mi je hrbtenica ukrivila za 116 stopinj, kar je zelo hudo. V mojem primeru pa bi bila operacija še bolj zahtevna. Zaradi verskega prepričanja, ki temelji na Svetem pismu, sem bila odločena, da ne bom sprejela transfuzije. *

Ali ste našli kirurga, ki bi vas bil pripravljen operirati?

Z mamo sva našli specialista na Floridi, kjer tudi živim. Ko sem mu povedala, da ne bom sprejela krvi, mi je rekel, da noben kirurg ne bo hotel opraviti tako zapletenega operativnega posega pod takšnimi pogoji. In ne samo to. Rekel je še, da brez operacije morda ne bom dočakala niti 20 let. Takrat sem imela komaj 14 let.

Ali ste mu pojasnili razloge za svoje prepričanje?

Sem. Povedala sem mu, da moje prepričanje temelji na Svetem pismu. Opozorila sem na to, da je Bog razglasil kri za sveto, pa naj bo ta človeška ali živalska. * Izraelec je bil celo usmrčen, če je užival kri! * Pokazala sem mu tudi to, kar piše v Apostolskih delih 15:19, 20. Ta stavek je namenjen kristjanom in med drugim pravi: »Naj se zdržujejo [...] krvi.« To pomeni, da krvi ne bi smeli sprejeti v telo na noben način – ne skozi usta ne skozi žilo.

Kako se je kirurg odzval na to?

Še vedno je vztrajal pri tem, da mi bo moral dati transfuzijo. Poleg tega so na moje presenečenje v bolnišnici rekli, da mi ne bo treba plačati operacije, če bom sprejela kri.

 To pa je bila velikodušna ponudba! Kaj sta z mamo storili?

Čeprav je bilo videti, da ni nihče pripravljen operirati brez krvi, sva bili trdno odločeni, da ne bova popustili v svojem prepričanju. Stvari so se nato še bolj zapletle. Pravno gledano, sem bila še vedno mladoletna. Moje stanje je postajalo kritično, zato so moj primer dali na sodišče. Na srečo nama je floridski državni tožilec dal 30-dnevni rok, da poiščeva kirurga, ki bo spoštoval moje želje.

Ali sta našli koga?

Ja, sva! Krajevni odbor Jehovovih prič za stike z bolnišnicami je prijazno kontaktiral s specialistom za skoliozo v New Yorku. Specialist ni nasprotoval operaciji brez transfuzije in se je strinjal, da se zglasim pri njem. Tako sva kirurga našli pred iztekom 30-dnevnega roka, ki nama ga je določilo sodišče. *

Ali je bila operacija uspešna?

Ja, in to zelo! Dr. Robert M. Bernstein, ki me je operiral, mi je v hrbtenico, zato da bi jo poravnal, vstavil prilagodljive palice. Operacijo je opravil v dveh fazah, in to v razmiku dveh tednov.

Zakaj v dveh fazah?

Če bi pri prvem posegu izgubila veliko krvi, bi premor mojemu telesu omogočil, da pred naslednjim posegom proizvede dodatne rdeče krvničke. Na koncu se je izšlo tako, da sem pri obeh posegih izgubila zelo malo krvi. Zahvala za to gre kirurški ekipi, saj je bila spretna, operacijo je dobro načrtovala in delo izjemno natančno opravila. Zelo dobro sem tudi okrevala. Nisem imela nobenih zapletov, ki bi se lahko pojavili, če bi dobila transfuzijo. *

Kaj je kirurg menil o izidu operacije?

Bil je navdušen! Rekel je: »Zdravstvena oskrba niso le operacije.« Meni, da bi morali zdravniki obravnavati pacienta kot celoto, tudi njegove vrednote in versko prepričanje. Mnogi posamezniki, ki niso Jehovove priče, bi se s tem povsem strinjali.