ALI ste obupali nad organizirano religijo? Če da, še zdaleč niste edini. V mnogih državah vse več ljudi zase pravi, da »niso verni« – takšen trend pa namiguje na to, da je pred institucionalno religijo negotova prihodnost. Spodaj so prikazane nekatere od teh držav.

Ljudje postajajo razočarani nad organizirano religijo iz različnih razlogov. Mednje spadajo nasilje in teror, ki ju religija podpihuje oziroma odobrava, spolni škandali, v katere so vpleteni verski voditelji, ter dejavniki, katerim se ne posveča toliko pozornosti, vendar morda zahtevajo še večji davek. Med slednjimi so tudi:

• Gmotna blaginja: »Bolj ko si premožen, manj si veren,« ugotavlja Global Index of Religion and Atheism (Globalni indeks religije in ateizma). Ta ugotovitev je pomembna, saj je gmotna blaginja v mnogih državah močno v porastu. Ponekod imajo ljudje »življenjski standard, ki bi jim ga najmogočnejši kralj pred dvesto leti zelo zavidal«, pravi profesor ekonomije John V. C. Nye.

  KAJ PRAVI SVETO PISMO: Sveto pismo je napovedalo, da bo »v zadnjih dneh« ljubezen do denarja in užitkov izpodrinila ljubezen do Boga in bližnjega. (2. Timoteju 3:1–5) Svetopisemski pisec se je dobro zavedal duhovne nevarnosti, ki je povezana z bogastvom, zato je Bogu Jehovu rekel: »Ne dajaj mi ne siromaštva ne bogastva.« Zakaj je imel takšno željo? V nadaljevanju mu je rekel: »Da se ne bi nasitil in te zatajil.« (Pregovori 30:8, 9)

• Verska izročila in morala: Mnogi ljudje, zlasti mladi, so mnenja, da je organizirana religija nepomembna in neuporabna za današnji čas. Drugi so izgubili zaupanje v religijo. »Če pogledate, kako so se cerkve skozi stoletja vedle,« je rekel Tim Maguire, tiskovni predstavnik za Humanist Society Scotland, »vidite, da so se ljudje odvrnili od njih, ker jih ne priznavajo več za moralno avtoriteto.«

  KAJ PRAVI SVETO PISMO: Glede lažnih učiteljev je Jezus Kristus svaril: »Prepoznali jih boste po njihovih sadovih. [...] Vsako dobro drevo daje dober sad, vsako ničvredno drevo pa ničvreden sad.« (Matej 7:15–18) »Ničvreden sad« zajema vmešavanje v politiko in odobravanje življenjskih slogov, ki žalijo Boga, kot denimo homoseksualnost. (Janez 15:19; Rimljanom 1:25–27) Sem spada tudi to, da so zdrave nauke, ki jih najdemo v Svetem pismu, nadomestili s praznimi obredi in nesmiselnimi izročili. (Matej 15:3, 9) »Hrani moje ovčice,« je rekel Jezus. (Janez 21:17) Toda danes veliko ljudi trpi duhovno lakoto.

• Religija in denar: Glede na Raziskovalni center Pew veliko ljudi meni, da religija preveč  pozornosti namenja denarju. Kot da to ne bi bilo dovolj, nekateri verski dostojanstveniki, za razliko od svojih čred, živijo razkošno. Na primer, v nekem nemškem mestu, kjer veliko vernikov komaj shaja iz meseca v mesec, so tamkajšnjega škofa obtožili zelo razkošnega življenja. Takšen življenjski slog žali mnoge krajevne katoličane. Poleg tega poročilo v reviji GEO pravi, da v Nigeriji, »kjer 100 milijonov ljudi živi z manj kot enim evrom na dan, postaja razkošen življenjski slog nekaterih pastorjev pravi problem«.

  KAJ PRAVI SVETO PISMO: Svetopisemski pisec Pavel je napisal: »Z Božjo besedo ne trgujemo.« (2. Korinčanom 2:17) Pavel je bil eden od uglednejših Božjih služabnikov v zgodnji krščanski občini, vseeno pa je pogosto opravljal fizično delo, zato da ne bi bil drugim v finančno breme. (Apostolska dela 20:34) Tako je pokazal, da uboga Jezusovo zapoved: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Matej 10:7, 8)

V skladu s temi načeli Jehovove priče ne zaračunavajo svojih publikacij ali poučevanja o Svetem pismu. Ne plačujejo desetine niti nimajo nabirk na svojih shodih. Potrebna denarna sredstva so priskrbljena z osebnimi prostovoljnimi prispevki. (Matej 6:2, 3)

Še pred nekaj desetletji bi si težko zamislili današnje mučno stanje organizirane religije. Toda Bog je predvidel takšen razvoj dogodkov in ga vnaprej napovedal v Svetem pismu. V simboličnem jeziku je vse religije, ki so mu nezveste, primerjal z razkošno vlačugo oziroma prostitutko, imenovano »Babilon Veliki«. (Razodetje 17:1, 5)

Ta opis je povsem ustrezen, saj se je kriva religija, čeprav trdi, da je zvesta Bogu, povezala s svetovnimi vladarji, zato da bi si pridobila moč in bogastvo. »Kralji zemlje [...] so z njo nečistovali,« piše v Razodetju 18:9. Tudi izraz »Babilon« je ustrezen, saj veliko krivih verskih naukov in običajev, denimo neumrljivost duše, trojice bogov in okultizem, izvira iz starega Babilona, mesta, ki je bilo prežeto s krivo vero in praznoverjem. * (Izaija 47:1, 8–11)

Mogočni Babilon je padel, ko so »usahnile« njegove varovalne vode, in sicer jarki, ki jih je napolnjevala reka Evfrat. Tako se je odprla pot vojski Medijcev in Perzijcev, da so lahko zavzeli mesto. (Jeremija 50:1, 2, 38) Dejansko so Babilon premagali v eni noči! (Daniel 5:7, 28, 30)

Tudi Babilon Veliki »sedi na mnogih vodah«. Sveto pismo pravi, da te vode predstavljajo »ljudstva, množice«, in sicer milijone ljudi, ki podpirajo krivo religijo. (Razodetje 17:1, 15) Napovedalo je, da bodo te simbolične vode usahnile – dogodek, ki naznanja skorajšnje in hitro uničenje sodobnega Babilona. (Razodetje 16:12; 18:8)  Kdo pa bo uničil Babilon Veliki, to simbolično prostitutko? Tisti izmed njenih političnih družabnikov. Njihova ljubezen do nje se bo spremenila v sovraštvo. Poleg tega bodo požrli njeno figurativno meso oziroma oplenili njeno bogastvo. * (Razodetje 17:16, 17)

Ker bo Babilon Veliki kmalu uničen, Bog ljubeče svari: »Odidi iz nje, moje ljudstvo, če nočeš biti soudeleženo pri njenih grehih in če nočeš biti deležno njenih nadlog.« (Razodetje 18:4) Bodite pozorni, da je v stavku dvakrat omenjena beseda »če«. Da, Božje svarilo je namenjeno vsem, ki si, kakor prej omenjena Gaffar in Hediye, želijo Božje odobravanje in so vznemirjeni zaradi verskih naukov, ki ljudi odvračajo od Boga.

Preden je Gaffar začel preučevati Sveto pismo, je na Boga gledal kot na nekoga, ki ga človek uboga predvsem iz strahu. »Začutil sem pravo olajšanje, ko sem spoznal, da je Jehova Bog ljubezni in želi, da ga ubogamo predvsem iz ljubezni,« je povedal. (1. Janezovo 4:8; 5:3) Hediye je našla notranji mir, ko je spoznala, da Bog ni odgovoren za to, da je postala sirota, in da njenih razmer ni krojila usoda. Potolažili so jo svetopisemski stavki, kot denimo Jakob 1:13, ki govori o tem, da Bog ljudi ne preizkuša z zlom. Skupaj z Gaffarjem sta sprejela svetopisemsko resnico in zapustila »Babilon«. (Janez 17:17)

Ko bo Babilon Veliki uničen, se tistim, ki so ubogali svarilo in ga zapustili, zato da bi »častili Očeta v duhu in resnici«, ne bo zgodilo nič hudega. (Janez 4:23) Takšni ljudje upajo, da bodo doživeli čas, ko bo zemlja »polna spoznanja o Jehovu, kakor vode pokrivajo morsko globočino«. (Izaija 11:9)

Res, krivega čaščenja in njegovih odvratnih sadov bo enkrat konec, saj je to obljubil Bog, za katerega »je nemogoče, da bi lagal«. (Titu 1:2) Po drugi strani pa bo pravo čaščenje večno uspevalo!