1. Kaj najbolj vpliva na našo osebnost?

 NE GLEDE na to, ali smo krščeni samo nekaj dni ali veliko let, si vsi želimo imeti takšno osebnost, da bo všeč Jehovu. Da bi nam to uspelo, moramo paziti, o čem razmišljamo. Zakaj? Ker to najbolj vpliva na našo osebnost. Če veliko razmišljamo o tem, kako bi zadovoljili grešne želje, bomo govorili in delali slabe stvari. (Efež. 4:17–19) Če pa svoj um polnimo z dobrimi mislimi, bomo bolj verjetno govorili in ravnali tako, kot ugaja našemu očetu Jehovu. (Gal. 5:16)

2. Kateri vprašanji bomo pogledali v tem članku?

² Kot smo omenili v prejšnjem članku, ne moremo preprečiti, da bi se v nas pojavila kakšna slaba misel. Vendar se lahko odločimo, da nas takšne misli ne bodo navedle na dejanja. Preden smo se krstili, smo morali nehati govoriti in delati to, kar Jehova sovraži. To je prvo in najpomembnejše dejanje, ko si slačimo staro osebnost. Toda da bi povsem ugajali Jehovu, moramo ubogati tudi zapoved, naj si oblečemo novo osebnost. (Kol. 3:10) V tem članku bomo dobili odgovor na naslednji vprašanji: Kaj je nova osebnost? Kako si jo lahko oblečemo in jo na sebi tudi obdržimo?

3. Kaj je nova osebnost glede na Galačanom 5:22, 23 in kako si jo posameznik obleče?

³ Nova osebnost se kaže v načinu razmišljanja in ravnanja,  ki odseva Jehovovo osebnost. Posameznik si obleče novo osebnost tako, da kaže lastnosti sadu duha in dovoli svetemu duhu, da vpliva na njegove misli, občutke in dejanja. (Beri Galačanom 5:22, 23.) Rad ima na primer Jehova in njegovo ljudstvo. (Mat. 22:36–39) Vesel ostane tudi, ko doživlja težave. (Jak. 1:2–4) Dela za mir. (Mat. 5:9) Z drugimi je potrpežljiv in prijazen. (Kol. 3:13) Ima rad, kar je dobro, in to tudi dela. (Luk. 6:35) Z dejanji dokazuje, da ima močno vero v svojega nebeškega Očeta. (Jak. 2:18) Tudi ko je izzvan, ostane blag in se obvladuje, ko je v skušnjavi. (1. Kor. 9:25, 27; Titu 3:2)

4. Zakaj moramo kazati vse lastnosti, omenjene v Galačanom 5:22, 23 in drugih svetopisemskih vrsticah, da bi oblekli novo osebnost?

⁴ Da bi si oblekli novo osebnost, moramo razvijati vse lastnosti, ki so omenjene v Galačanom 5:22, 23 in drugih svetopisemskih vrsticah. * Te lastnosti niso kot posamezni kosi oblačil, ki jih damo nase enega po enega. Nekatere so povezane z drugimi lastnostmi. Če imaš na primer zares rad svojega bližnjega, boš z njim potrpežljiv in prijazen. In da bi bil res dober človek, moraš biti blag in kazati samoobvladovanje.

5. Zakaj bi morali preučevati Jezusovo življenje? (1. Korinčanom 2:16)

⁵ Beri 1. Korinčanom 2:16. Da bi si oblekli novo osebnost, moramo razmišljati tako kot Kristus in ga posnemati. Jezus popolnoma kaže lastnosti sadu Božjega duha. Podoben je ogledalu brez napak, saj odseva Jehovove lastnosti takšne, kot so. (Heb. 1:3) Bolj ko bomo razmišljali tako kot Jezus, bolj bomo ravnali tako kot on in bolje bomo posnemali njegovo osebnost. (Fil. 2:5)

6. Katera dejstva bi morali imeti v mislih, ko se trudimo oblačiti novo osebnost?

⁶ Ali res lahko posnemamo Jezusov zgled? Morda razmišljaš: Jezus je  popoln. Nikoli ga ne bom mogel popolnoma posnemati! Če tako misliš, si zapomni naslednja dejstva. Prvič, ustvarjen si bil tako, da si lahko podoben Jehovu in Jezusu. Zato se lahko odločiš, da ju boš posnemal, in do določene mere ti to lahko uspe. (1. Mojz. 1:26) Drugič, Božji sveti duh je najmočnejša sila v vesolju. Pomaga ti lahko, da narediš stvari, ki jih nikoli ne bi mogel s svojo močjo. Tretjič, Jehova ne pričakuje, da že zdaj popolnoma kažeš lastnosti sadu duha. Pravzaprav je naš ljubeči Oče za tiste, ki imajo zemeljsko upanje, določil tisoč let, da bodo postali popolni. (Raz. 20:1–3) Tisto, kar Jehova od nas zdaj pričakuje, je to, da se po svojih najboljših močeh trudimo in se zanašamo nanj.

7. Kaj bomo zdaj pogledali?

⁷ Kako lahko torej posnemamo Jezusa? Na kratko bomo pregledali štiri lastnosti sadu Božjega duha. Pri vsaki bomo videli, kaj se lahko naučimo iz tega, kako jo je kazal Jezus. Pogledali bomo tudi nekaj vprašanj, ki nam lahko pomagajo ugotoviti, kako dobro nam gre pri oblačenju nove osebnosti.

8. Kako je Jezus kazal ljubezen?

⁸ Jezusa je močna ljubezen do Jehova spodbudila, da se je žrtvoval za svojega Očeta in za nas. (Jan. 14:31; 15:13) S svojim življenjem na zemlji je pokazal, kako močno ima rad ljudi. Vsak dan je bil ljubeč in sočuten, celo do tistih, ki so mu nasprotovali. Ljubezen do ljudi je pokazal tudi tako, da jih je učil o Božjem kraljestvu. (Luk. 4:43, 44) Poleg tega je svojo požrtvovalno ljubezen do Boga in ljudi dokazal s tem, da je bil pripravljen trpeti in umreti mučne smrti. Tako je vsem nam omogočil, da dobimo večno življenje.

9. Kako lahko kažemo ljubezen tako kot Jezus?

⁹ Jehovu smo se posvetili in se krstili, ker ga imamo radi. Tako kot Jezus bi morali svojo ljubezen do Jehova kazati s tem, kako ravnamo z drugimi. Apostol Janez je napisal: »Kdor namreč ne ljubi svojega brata, katerega vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi.« (1. Jan. 4:20) Vprašamo se lahko: Ali sem razvil močno ljubezen do ljudi? Ali sem sočuten do drugih, tudi če so do mene žaljivi? Ali me ljubezen spodbuja, da svoj čas in sredstva uporabljam za to, da drugim pomagam spoznati Jehova? Ali sem to pripravljen delati tudi takrat, ko večina ne ceni mojega truda oziroma mi nasprotuje? Ali bi lahko še več časa namenil pridobivanju učencev? (Efež. 5:15, 16)

10. Kako si je Jezus prizadeval za mir?

¹⁰ Jezus je bil miroljuben človek. Ko so drugi z njim grdo ravnali, jim ni vračal hudega za hudo. Naredil je še več. Vedno je delal za mir in druge spodbujal, naj rešijo svoje spore. Učil jih je na primer, da se morajo pobotati s svojim bratom, če želijo, da bi Jehova sprejel njihovo čaščenje. (Mat. 5:9, 23, 24) Svojim apostolom je večkrat pomagal, da so se nehali prepirati o tem, kdo med njimi je največji. (Luk. 9:46–48; 22:24–27)

11. Kako si lahko prizadevamo za mir?

¹¹ Če si želimo prizadevati za mir, ni dovolj samo to, da ne povzročamo sporov. Morali bi prevzeti pobudo, da smo z drugimi v miru, ter brate in sestre  spodbujati, da rešijo nesoglasja. (Fil. 4:2, 3; Jak. 3:17, 18) Lahko se vprašamo: Kaj sem pripravljen žrtvovati, da bi bil z drugimi v miru? Ali pestujem zamero, ko me brat ali sestra prizadene? Ali čakam, da drugi naredi prvi korak, da bi obnovil mir, ali pa to naredim jaz, tudi če je videti, da je drugi kriv za težavo? Ali takrat, ko je to primerno, tiste, ki so med seboj v sporu, spodbujam, da se pobotajo?

12. Kako je Jezus kazal prijaznost?

¹² Jezus je bil prijazen. (Mat. 11:28–30) To je pokazal tako, da je bil nežen in prilagodljiv, celo v težkih okoliščinah. Ko ga je na primer neka Feničanka prosila, naj ozdravi njeno hčerko, je sprva zavrnil njeno prošnjo. Toda ko je izrazila močno vero, je pokazal prijaznost in njeno hčerko ozdravil. (Mat. 15:22–28) Čeprav je bil prijazen človek, ni bil pretirano čustven. Včasih je prijaznost pokazal tako, da je odločno svetoval tistim, ki jih je imel rad. Ko ga je Peter na primer skušal odvrniti od tega, da bi izpolnil Jehovovo voljo, ga je pokaral pred drugimi učenci. (Mar. 8:32, 33) Tega ni naredil zato, da bi Petra ponižal, ampak zato, da bi ga poučil in posvaril druge učence pred prevzetnostjo. Nedvomno je bilo Petra nekoliko sram, vendar mu je to discipliniranje koristilo.

13. Kako lahko pokažemo pravo prijaznost?

¹³ Da bi pokazali pravo prijaznost do tistih, ki jih imamo radi, jim moramo morda včasih kaj odkrito povedati. Takrat posnemajmo Jezusa tako, da svetujemo na podlagi načel iz Božje Besede. Bodimo nežni. V njih iščimo dobro in zaupajmo, da se bodo tisti, ki imajo radi Jehova in nas, dobro odzvali na naš ljubeči nasvet. Lahko se vprašamo: Ali pogumno spregovorim, ko vidim, da kdo, ki ga imam rad, dela kaj napačnega? Ali takrat, ko moram svetovati, govorim prijazno ali ostro? S kakšnim motivom svetujem? Ali svetujem zato, ker me je posameznik razjezil, ali zato, ker mu želim najboljše?

14. Kako je Jezus kazal dobroto?

¹⁴ Jezus ne samo ve, kaj je dobro, ampak to tudi dela. Rad ima svojega Očeta, zato vedno dela to, kar je prav, in s pravim motivom. Dober človek vedno išče priložnosti, da pomaga drugim in jim dela dobro. Ni dovolj, da le vemo, kaj je prav delati, ampak moramo to tudi storiti, in to s pravim motivom. Morda se sprašuješ: Ali je možno delati prav z napačnim motivom? Da, je. Jezus je na primer govoril o tistih, ki so dajali darove revnim, vendar so poskrbeli, da so za to vedeli vsi. Čeprav so to bila dobra dela, jih Jehova ni odobraval. (Mat. 6:1–4)

15. Kako lahko kažemo pravo dobroto?

¹⁵ Pravo dobroto lahko kažemo samo tako, da iz nesebičnih razlogov delamo to, kar je prav. Zato se lahko vprašamo: Ali samo vem, kaj bi moral narediti, ali to tudi dejansko naredim? S kakšnim motivom delam dobro drugim?

16. Kaj bi morali delati vsak dan in zakaj?

¹⁶ Ne bi smeli misliti, da se oblačenje nove osebnosti s krstom konča.  To svojo lepo »novo obleko« moramo ohranjati v dobrem stanju. Med drugim lahko to delamo tako, da vsak dan kažemo lastnosti sadu Božjega duha. Zakaj? Ker je Jehova dejaven Bog in ker je njegov sveti duh dejavna sila. (1. Mojz. 1:2) Zato nas vsaka lastnost sadu duha lahko in bi nas tudi morala spodbuditi k dejanjem. Učenec Jakob je napisal: »Vera brez del [je] mrtva.« (Jak. 2:26) Enako bi lahko rekli za vse druge lastnosti sadu Božjega duha. Vsakič, ko jih kažemo, dokazujemo, da v nas deluje Božji duh.

17. Kaj bi morali narediti, ko nam ne uspe kazati lastnosti sadu duha?

¹⁷ Tudi kristjanom, ki so že veliko let krščeni, včasih ne uspe kazati lastnosti sadu duha. Toda pomembno je, da ne obupamo. Razmisli o naslednji ponazoritvi. Če si strgaš svoje najljubše oblačilo, ali ga boš takoj vrgel stran? Ne. Skoraj gotovo ga boš popravil, če je le mogoče. In naslednjič boš bolj pazljiv. Podobno je, če ti kdaj ne uspe biti prijazen, potrpežljiv ali ljubeč do drugih. Nikar ne obupaj. Z iskrenim opravičilom lahko popraviš škodo in obnoviš dobre odnose. Bodi odločen, da boš v prihodnje bolje ravnal.

18. Kaj si lahko prepričan?

¹⁸ Res smo hvaležni, da nam je Jezus dal zgled. Bolj ko razmišljamo tako kot on, lažje bomo ravnali tako kot on. In bolj ko bomo ravnali tako kot Jezus, bolj bomo oblečeni v novo osebnost. V tem članku smo pregledali le štiri lastnosti sadu Božjega duha. Zakaj si ne bi vzel časa in pregledal še drugih lastnosti sadu duha in razmislil o tem, kako dobro kažeš te lastnosti? Seznam člankov na to temo lahko najdeš v Raziskovalnem pripomočku Jehovovih prič. Pod temo »Krščansko življenje« glej »Sad duha«. Lahko si prepričan, da ti bo Jehova pomagal obleči novo osebnost in jo obdržati na sebi, če boš naredil svoj del.