Sveto pismo je med vsemi verskimi besedili nekaj posebnega. Doslej še nobena druga knjiga ni tako dolgo razdobje oblikovala prepričanj tolikšnega števila ljudi. Po drugi strani pa nobena druga knjiga ni bila tako zelo pod drobnogledom niti ni bila deležna toliko kritik.

Nekateri poznavalci na primer dvomijo, da v sodobnem Svetem pismu res piše to, kar je pisalo v prvotnih spisih. »Enostavno ne moremo biti prepričani, da smo prvotno besedilo natančno rekonstruirali,« je povedal neki profesor verskih študij. »Imamo le prepise, v katerih je veliko napak, večina teh prepisov pa je stoletja mlajših od izvirnikov in očitno je, da se od njih razlikujejo na tisoče načinov.«

Drugi o verodostojnosti Svetega pisma dvomijo zaradi svojega verskega ozadja. Tako je denimo Faizala njegova nekrščanska družina učila, da je Sveto pismo sicer sveta knjiga, vendar je bilo spremenjeno. »Zaradi tega sem bil sumničav, kadar so se drugi z mano želeli pogovarjati o Svetem pismu,« je povedal. »Navsezadnje sploh niso imeli prvotnega Svetega pisma, saj je bilo spremenjeno!«

Pa je to, ali je Sveto pismo bilo spremenjeno ali ni bilo, sploh pomembno? Zakaj ne bi razmislili o naslednjih vprašanjih: Ali lahko zaupate tolažilnim svetopisemskim obljubam za prihodnost, če ne veste, ali so bile te obljube zapisane v prvotnem besedilu? (Rimljanom 15:4) Ali bi pri pomembnih odločitvah glede zaposlitve, družine ali čaščenja upoštevali svetopisemska načela, če bi pri sodobnem Svetem pismu šlo le za kopijo z mnogo napakami, ki jo je napisal človek?

Res je, da prvotnih knjig Svetega pisma ni več, vendar si lahko pomagamo s starimi prepisi, h katerim spada na tisoče svetopisemskih rokopisov. Kako so ti rokopisi preživeli razpadanje, nasprotovanje in poskuse poseganja v besedilo? Kako vam lahko njihovo preživetje okrepi zaupanje v verodostojnost sodobnega Svetega pisma, ki vam je na voljo? Pretehtajte odgovore na ti vprašanji v naslednji zgodbi o preživetju.