Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali se spomnite?

Ali se spomnite?

Ali se spomnite?

Ali ste uživali v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglejte, ali lahko odgovorite na naslednja vprašanja:

Kako nam je lahko »premišljenost« v zaščito? (Pregovori 1:4NW)

Opozori nas lahko na duhovne nevarnosti in spodbudi, da vnaprej premislimo, kako bi bilo modro ravnati, na primer kako se ogniti spolnemu zapeljevanju na delovnem mestu. Pomaga nam spomniti se, da so sokristjani nepopolni. To pa nas spodbudi, da se ne odzovemo prenagljeno, ko smo izzvani. Pomaga nam tudi ogniti se pritisku pridobitništva, ki bi nas lahko speljalo s poti duhovnosti. (15. 8., strani 21–24)

Kako lahko kdo postane dober sosed?

Da bi bili dobri sosedje, je potrebno dvoje: z veseljem dajati in hvaležno sprejemati. Dobri sosedje so dragoceni, ko pride do nesreč. Jehovove priče si prizadevajo biti dobri sosedje tako, da opozarjajo druge na skorajšnji dogodek, na Božje uničenje hudobije. (1. 9., strani 4–7)

Kdo so, glede na Biblijo, pravi svetniki in kako bodo pomagali človeštvu?

Vsi zgodnji kristjani so bili pravi svetniki oziroma sveti, za kar jih je razglasil Bog, ne pa ljudje ali organizacije. (Rimljanom 1:7) Ti sveti, obujeni v nebeško življenje, bodo skupaj s Kristusom delili blagoslove zvestim na zemlji. (Efežanom 1:18–21) (15. 9., strani 5–7)

Kako lahko kristjanom koristi, če so seznanjeni s športnimi tekmovanji v stari Grčiji?

V spisih apostolov Petra in Pavla so ponazoritve, ki temeljijo na antičnih igrah ali pa namigujejo nanje. (1. Korinčanom 9:26; 1. Timoteju 4:7; 2. Timoteju 2:5; 1. Petrov 5:10NW) Za antičnega športnika je bilo pomembno, da je imel dobrega vaditelja, da se je znal obvladovati in da je dobro usmerjal svojo energijo. Podobno velja za duhovno naprezanje današnjih kristjanov. (1. 10., strani 28–31)

Kakšni so izzivi in nagrade vzgoje otrok v tuji deželi?

Veliko otrok se novega jezika nauči hitreje od svojih staršev. Zato je morda staršem težko razumeti razmišljanje in odzive otrok. Otroci pa mogoče teže dojamejo biblijske nauke v jeziku, ki ga govorijo starši. Kljub temu se družinske vezi lahko okrepijo, če starši učijo otroke svojega jezika. Tako se otroci lahko naučijo dveh jezikov in so seznanjeni z obema kulturama. (15. 10., strani 22–26)

Zakaj je pomembno, da se znamo opravičiti?

Poškodovan odnos je pogosto mogoče popraviti z iskrenim opravičilom. V Bibliji so zapisani zgledi, ki pokažejo, kolikšno moč lahko ima opravičilo. (1. Samuelova 25:2–35; Dejanja 23:1–5) Ko se dva prepirata, je krivda ponavadi obojestranska. Zato morata obe strani popustiti in se opravičiti. (1. 11., strani 4–7)

Zakaj je igranje na srečo, četudi le za manjše vsote denarja, slabo?

Igranje na srečo lahko spodbuja k sebičnosti, tekmovalnemu duhu in pohlepu, kar pa Biblija obsoja. (1. Korinčanom 6:9, 10) Veliko teh, ki so zasvojeni z igranjem na srečo, je začelo igrati že v mladosti z majhnimi stavami. (1. 11., stran 31)

Zakaj je bilo treba Biblijo prevesti v grščino, ko pa je bilo veliko biblijskih knjig napisanih v grščini, in kakšen je rezultat?

Sodobna grščina se precej razlikuje od grščine v Septuagintinem prevodu Hebrejskih spisov ter v Krščanskih grških spisih. V zadnjih stoletjih so velikokrat poskusili prevesti Biblijo, deloma ali v celoti, v pogovorno grščino. Danes je približno 30 prevodov, ki vsebujejo celo Biblijo ali samo njen del, in jih lahko bere povprečen Grk. Med njimi je omembe vreden prevod New World Translation of the Holy Scriptures, ki so ga izdali leta 1997. (15. 11., strani 26–29)

Zakaj se od kristjanov ne zahteva desetine?

Z desetino se je pod Postavo, dano staremu Izraelu, podpiralo Levijev rod in poskrbelo za tiste, ki so bili za kaj prikrajšani. (3. Mojzesova 27:30; 5. Mojzesova 14:28, 29) Jezusova žrtvena smrt je odpravila Postavo in njeno zahtevo po desetini. (Efežanom 2:13–15) V zgodnji občini je vsak kristjan daroval glede na svoja sredstva ter glede na to, koliko se je namenil v srcu. (2. Korinčanom 9:5, 7) (1. 12., strani 4–6)

Ali stavek iz Razodetja 20:8 pomeni, da bo Satan v končni preizkušnji zapeljal zelo veliko ljudi?

V stavku piše, da bo tistih, ki bodo zapeljani, »kakor peska ob morju«. Ta izraz v Bibliji pogosto predstavlja neznano število in nič ne namiguje na to, da bi bilo velikansko. Pri Abrahamovem semenu, ki ga je bilo ‚kakor peska ob morskem obrežju‘, se je izkazalo, da gre poleg Jezusa Kristusa še za 144.000 ljudi. (1. Mojzesova 22:17; Razodetje 14:1–4) (1. 12., stran 29)