Poudarki Četrte Mojzesove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Četrte Mojzesove knjige
IZRAELCI so bili po izhodu iz Egipta organizirani v narod. Kmalu zatem bi lahko vstopili v Obljubljeno deželo, toda niso. Namesto tega so morali kaka štiri desetletja tavati po ‚veliki in grozoviti puščavi‘. (5. Mojzesova 8:15) Zakaj? Zgodovinska biblijska pripoved v Četrti Mojzesovi knjigi nam pove, kaj se je zgodilo. Morala bi nas prepričati o tem, kako pomembno je ubogati Boga Jehova in spoštovati njegove predstavnike.
Četrto Mojzesovo knjigo je v puščavi in na Moabskih planjavah napisal Mojzes, zajema pa 38 let in 9 mesecev – od leta 1512 pr. n. š. do leta 1473 pr. n. š. (4. Mojzesova 1:1; 5. Mojzesova 1:3) Knjiga se imenuje tudi Numeri, to ime pa izvira iz dveh popisov izraelskega prebivalstva, ki so ju opravili kakih 38 let narazen. (Poglavja 1–4, 26) Pripoved je razdeljena na tri dele. Prvi govori o dogodkih ob gori Sinaj. Drugi opisuje, kaj se je zgodilo med tavanjem Izraelcev po puščavi. V zadnjem delu pa piše, kaj se je dogajalo na Moabskih planjavah. Med branjem te pripovedi boste morda želeli razmisliti o vprašanjih: ‚Kaj se iz teh dogodkov naučim? Ali so v tej knjigi kakšna načela, ki mi lahko koristijo danes?‘
OB GORI SINAJ
Prvi popis prebivalstva se opravi, ko Izraelci še vedno prebivajo ob vznožju Sinaja. Vseh moških, starih 20 in več let, razen levitov, je 603.550. Očitno so popisani zaradi vojaških namenov. Celoten tabor, skupaj z ženskami, otroki in leviti, lahko šteje več kot tri milijone ljudi.
Po popisu Izraelci prejmejo navodila glede potovanja, podrobnosti o levitskih dolžnostih in služenja v shodnem šotoru, zapovedi glede karantene ter zakone v zvezi z ljubosumjem in zaobljubami nazircev. Sedmo poglavje opisuje daritve, ki so jih ob posvetitvi oltarja morali darovati Izraelovi knezi, deveto poglavje pa razpravlja o praznovanju pashe. Vsa občina dobi tudi navodila, kako se utaboriti in ob odhodu pospraviti tabor.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:1, 2 – Kaj so bila ‚znamenja‘, okrog katerih so se med bivanjem v puščavi utaborili trije rodovi? Biblija nikjer ne opisuje, kaj so bila ta znamenja. Vendar nanje niso gledali kot na svete simbole oziroma jim niso pripisovali nikakršnega verskega pomena. Znamenja so uporabljali iz praktičnega razloga – da bi posamezniku pomagala najti njegovo mesto v taboru.
5:27 – Kaj je mišljeno s tem, da ženi, ki je kriva prešuštvovanja, ‚segnijejo bedra‘? Izraz ‚bedro‘, ki se tukaj pojavi, označuje razmnoževalne organe. To, da ‚segnijejo‘, kaže na izroditev teh organov, tako da ne more več priti do spočetja.
Pouk za nas:
6:1–7. Nazirci niso smeli zaužiti ničesar od vinske trte in nobenih pijač, ki opijajo, kar je pomenilo, da so se morali samozatajevati. Pustiti so si morali dolge lase – to je bil znak, da so pokorni Jehovu, prav kakor so morale biti ženske pokorne svojemu možu ali očetu. Nazirci so morali ostati čisti in se niso smeli približati nobenemu mrliču, niti preminulemu ožjemu sorodniku ne. Današnji polnočasni služabniki kažejo duha požrtvovalnosti, ko morajo zatajiti samega sebe ter se pokoriti Jehovu in njegovi ureditvi. Nekatere naloge jih morda popeljejo v daljne dežele, zaradi česar se jim je težko ali nemogoče vrniti domov na pogreb bližnjega družinskega člana.
8:25, 26. Da bi se levitska služba ustrezno opravljala, so se morali starejši možje upokojiti, kar pa je bilo do njih zaradi njihove starosti tudi obzirno. Vendar pa so lahko prostovoljno pomagali drugim levitom. Danes sicer ni upokojitve za kraljestvene oznanjevalce, a nas načelo tega zakona nauči nekaj dragocenega. Če kristjan zaradi starosti ne more več izpolnjevati nekaterih obveznosti, se lahko morda loti službe, ki jo zmore opravljati.
IZ KRAJA V KRAJ PO PUŠČAVI
Ko se nad shodnim šotorom dvigne oblak, se Izraelci odpravijo na pot. Ta jih 38 let in mesec ali dva kasneje pripelje na puščavske Moabske planjave. Morda vam bo koristilo, če boste spremljali njihovo pot na zemljevidu, na 9. strani brošure Oglejmo si dobro deželo, ki so jo izdali Jehovove priče.
Na poti proti Kadesu v Paranski puščavi se Izraelci vsaj trikrat pritožujejo. Prvič jih je Jehova utišal tako, da je poslal ogenj, ki je pomoril nekatere izmed ljudstva. Drugič so si Izraelci želeli meso, zato jim je Jehova priskrbel prepelice. Ko sta se nad Mojzesom pritoževala Mirjam in Aron, je Mirjam začasno postala gobava.
Med prebivanjem v Kadesu Mojzes pošlje 12 mož ogledovat Obljubljeno deželo. Vrnejo se 40 dni kasneje. Ljudje verjamejo negativnemu poročilu desetih oglednikov, zato želijo Mojzesa, Arona in zvesta oglednika, Jozueta in Kaleba, kamenjati. Jehova se nameni udariti ljudstvo s kugo, toda Mojzes se za njih zavzame, zato Bog objavi, da bodo po puščavi tavali 40 let – vse dokler tisti, ki so bili popisani, ne umrejo.
Jehova da še dodatne predpise. Korah in drugi se Mojzesu in Aronu uprejo, toda upornike uniči ogenj oziroma jih požre zemlja. Naslednjega dne ves tabor godrnja čez Mojzesa in Arona. Posledica tega je, da zaradi Jehovove šibe umre 14.700 ljudi. Da bi Bog javno pokazal, koga je izbral za velikega duhovnika, povzroči, da zacveti Aronova palica. Jehova nato da še nadaljnje zakone glede levitskih dolžnosti in očiščevanja ljudstva. Uporaba pepela rdeče junice je predslika očiščenja, ki ga omogoča Jezusova žrtev. (Hebrejcem 9:13, 14)
Izraelovi sinovi se vrnejo v Kades, kjer Mirjam umre. Tabor se spet pritožuje nad Mojzesom in Aronom. Kaj je razlog? Manjka jim vode. Ko Mojzes in Aron čudežno priskrbita vodo, pri tem ne posvetita Jehovovega imena, zato izgubita možnost, da bi vstopila v Obljubljeno deželo. Izrael odrine iz Kadesa in pri gori Hor umre Aron. Izraelci se med potovanjem okoli Edoma utrudijo in govorijo proti Bogu in Mojzesu. Jehova jih kaznuje, tako da med njih pošlje strupene kače. Mojzes ponovno prosi za ljudstvo, zato mu Bog naroči, naj izdela bakreno kačo in jo postavi na drog, tako da ob pogledu nanjo ljudje, ki jih je ugriznila kača, ozdravijo. Ta kača predpodablja, kako nam je lahko pribitje Jezusa Kristusa na kol v večno korist. (Janez 3:14, 15) Izrael premaga amorejska kralja Sihona in Oga ter zavzame svojo deželo.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
12:1 – Zakaj sta se Mirjam in Aron pritoževala čez Mojzesa? Pravi razlog za njuno pritoževanje je bilo očitno to, da si je Mirjam želela imeti večji vpliv. Ko se je Mojzesu v puščavi pridružila njegova žena Zifora, se je Mirjam morda zbala, da nanjo nič več ne bodo gledali kot na najpomembnejšo žensko v taboru. (2. Mojzesova 18:1–5)
12:9–11 – Zakaj je samo Mirjam postala gobava? Po vsej verjetnosti je bila ona tista, ki je spodbujala k pritoževanju in prepričala Arona, naj se ji pridruži. Aron je pokazal pravilno stališče, tako da je priznal svojo napako.
21:14, 15 – Za katero knjigo, ki je tukaj omenjena, gre? V Svetem pismu so omenjene različne knjige, ki so jih biblijski pisci uporabljali za vir informacij. (Jozue 10:12, 13; 1. kraljev 11:41; 14:19, 29) Takšna je bila tudi ‚knjiga o vojskah GOSPODOVIH‘. Vsebovala je zgodovinsko pripoved o vojnah Jehovovega ljudstva.
Pouk za nas:
11:27–29. Mojzes nam je odličen zgled, kako bi se morali odzvati, ko v Jehovovi službi drugi dobijo prednosti. Ni ljubosumno iskal slave zase, temveč je bil srečen, ko sta Eldad in Medad prerokovala.
12:2, 9, 10; 16:1–3, 12–14, 31–35, 41, 46–50. Jehova od svojih častilcev pričakuje, da spoštujejo od Boga dano avtoriteto.
14:24. Ključen dejavnik, da se upremo svetnemu pritisku, da ne bi delali napačno, je ta, da razvijamo »drug duh« oziroma mišljenje. To bi moralo biti drugačno od mišljenja tega sveta.
15:37–41. Edinstveni šopki, ki so jih imeli Izraelci na svojih oblačilih, so jih spominjali, da so izbrano ljudstvo, ki časti Boga in uboga njegove zapovedi. Ali ne bi morali tudi mi živeti po Božjih merilih in se razlikovati od tega sveta?
NA MOABSKIH PLANJAVAH
Ko se Izraelovi sinovi utaborijo na puščavskih Moabskih planjavah, Moabce obide groza. Zato moabski kralj Balak najame Balaama, naj nad Izraelci izreče prekletstvo. Toda Jehova Balaama prisili, da jih blagoslovi. Nato Moabke in Madianke namenoma zapeljejo izraelske moške v nemoralo in malikovanje. Posledica tega je, da Jehova umori 24.000 prestopnikov. Šiba se navsezadnje ustavi, ko Pinehas pokaže, da ne prenese nikogar, ki bi z Jehovom tekmoval.
Drugi popis prebivalstva odkrije, da razen Jozueta in Kaleba ne živi niti en mož, ki so ga šteli pri prvem popisu. Jozue dobi nalogo, da postane Mojzesov naslednik. Izraelci prejmejo navodila glede tega, kako naj dajejo različne daritve in kako naj prisegajo. Maščujejo se Madiancem. Rubenov in Gadov rod ter polovica Manasejevega rodu se namestijo vzhodno od Jordana. Izraelci prav tako prejmejo navodila, kako naj prečkajo Jordan in zavzamejo deželo. Podrobno so določene meje dežele. Dediščino si morajo razdeliti z žrebanjem. Levitom je dodeljenih 48 mest, od teh je 6 zavetnih.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
22:20–22 – Zakaj se je Jehova razjezil na Balaama? Jehova je preroku Balaamu rekel, da Izraelcev ne sme prekleti. (4. Mojzesova 22:12) Vendar ko se je prerok odpravil z Balakovimi možmi, je hotel nad Izraelom izreči prekletstvo. Želel je ugoditi moabskemu kralju in od njega prejeti plačilo. (2. Petrov 2:15, 16; Juda 11) Tudi ko je bil Balaam prisiljen, da Izrael blagoslovi, ne pa da nad njim izreče prekletstvo, je iskal kraljevo odobravanje. Zato je predlagal, naj ženske, ki so častile Baala, zapeljejo izraelske moške. (4. Mojzesova 31:15, 16) Bog se je torej razjezil na Balaama zato, ker je bil ta brezvestno pohlepen.
30:6–8 – Ali lahko krščanski mož prekliče ženine zaobljube? Danes glede zaobljub Jehova obravnava vsakega svojega častilca posebej. Posvetitev Jehovu je na primer osebna zaobljuba. (Galatom 6:5) Mož takšne zaobljube nima pravice preklicati oziroma razveljaviti. Žena pa bi se morala ogibati zaobljub, ki so v nasprotju z Božjo Besedo ali njenimi dolžnostmi do moža.
Pouk za nas:
25:11. Pinehas nam je čudoviti zgled gorečnosti za Jehovovo čaščenje! Ali nas ne bi morala želja, da bi se občina ohranila čista, spodbuditi, da krščanske starešine seznanimo z vsakršno očitno nemoralo, če vemo zanjo?
35:9–29. Iz dejstva, da je moral nenamerni ubijalec zapustiti svoj dom in zbežati v zavetno mesto za določen čas, se naučimo, da je življenje sveto in ga moramo spoštovati.
35:33. Zemljo, ki je umazana s prelito krvjo nedolžnih, se lahko odkupi le s krvjo tistih, ki jo prelivajo. Kako primerno je, da bo Jehova, še preden bo zemlja spremenjena v raj, uničil hudobne! (Pregovori 2:21, 22; Daniel 2:44)
Božja Beseda je krepka
Jehova in te, ki so med njegovim ljudstvom na odgovornih položajih, moramo spoštovati. Četrta Mojzesova knjiga to dejstvo še bolj poudari. Iz tega dobimo pomemben pouk, da moramo danes v občinah ohraniti mir in enotnost!
Dogodki, o katerih poroča Četrta Mojzesova knjiga, kažejo, kako enostavno se lahko tisti, ki zanemarjajo duhovnost, zapletejo v slaba dejanja, kot so godrnjanje, nemorala in malikovanje. Nekateri zgledi in pouk iz te biblijske knjige so lahko v občinah Jehovovih prič temelj za krajevne potrebe na službenem shodu. Prav zares, »živa je namreč beseda Božja in krepka« v našem življenju. (Hebrejcem 4:12)
[Slika na straneh 24, 25]
Jehova je po čudežnem oblaku nad shodnim šotorom vodil Izraelce tako pri postavljanju tabora kot pri pospravljanju ob odhodu
[Slike na strani 26]
Jehova si zasluži, da ga ubogamo in od nas pričakuje, da spoštujemo njegove predstavnike