1., 2. Kako Jehova komunicira s svojimi služabniki?

JEHOVA je v celotni biblijski zgodovini vodil posameznike na različne načine. Nekaterim je govoril po angelih ali v videnjih ali v sanjah in jim tako odkrival, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ter dajal naloge. (4. Mojz. 7:89; Ezek. 1:1; Dan. 2:19) Druge je vodil po svojih človeških predstavnikih, ki so služili v zemeljskem delu njegove organizacije. Naj je Jehova svojemu ljudstvu prenesel svojo besedo tako ali drugače, je bil vsak, ki je upošteval Božje smernice, blagoslovljen.

² Jehova danes vodi svoje ljudstvo po Svetem pismu, svetem duhu in občini. (Apd. 9:31; 15:28; 2. Tim. 3:16, 17) To njegovo vodstvo je tako jasno, da se zdi, kakor da bi »za seboj zaslišali besedo: ‚Ta je tista pot. Hodite po njej.‘« (Iza. 30:21) Pravzaprav pa nam tudi Jezus prenaša Jehovov glas, ko vodi občino po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Mat. 24:45) To vodstvo in smernice moramo jemati resno, saj je od tega odvisno naše večno življenje. (Heb. 5:9)

3. Kaj nam lahko preprečuje, da bi sledili Jehovovemu vodstvu? (Glej sliko pri naslovu.)

³ Satan Hudič nam želi preprečiti, da bi sledili vodstvu, po katerem nam Jehova rešuje življenje. Naše srce, ki je zvijačno, prav tako lahko negativno vpliva na to, kako se odzovemo na Jehovove smernice. (Jer. 17:9) Zato poglejmo, kako lahko premagamo ovire, ki nam otežujejo poslušati Božji glas.  Razmislili pa bomo tudi o tem, kako nam dobra komunikacija z Jehovom pomaga varovati svoj odnos z njim ne glede na to, v kakšnih okoliščinah smo.

4. Kako Satan skuša vplivati na mišljenje ljudi?

⁴ Satan skuša vplivati na mišljenje ljudi z lažnimi informacijami in zavajajočo propagando. (Beri 1. Janezovo 5:19.) Skoraj povsod je na voljo tiskano gradivo, poleg tega je tudi v najbolj zakotnih krajih zemlje že možno priti do informacij, ki se širijo po radiu, televiziji in internetu. Resda takšna komunikacijska sredstva ponujajo tudi kaj zanimivega, toda pogosto zagovarjajo vedenje in merila, ki so v nasprotju z Jehovovimi merili. (Jer. 2:13) Sredstva javnega obveščanja in zabavna industrija na primer prikazujeta istospolne poroke kot nekaj sprejemljivega, zato mnogi ljudje menijo, da to, kar Biblija pravi o homoseksualnosti, velja za ekstremistično. (1. Kor. 6:9, 10)

5. Kako lahko preprečimo, da bi nam Satanova propaganda škodovala?

⁵ Kako lahko človek, ki ljubi Božjo pravičnost, prepreči, da bi mu današnja poplava Satanove propagande škodovala? Kako lahko loči dobro od slabega? »Tako da pazi nase in ravna skladno [. . .] [z Božjo] besedo.« (Ps. 119:9) V Božji napisani Besedi najdemo življenjsko pomembno vodstvo, ki nam pomaga, da znamo ločevati med resničnimi informacijami in zavajajočo propagando. (Preg. 23:23) Jezus je iz Svetih spisov citiral, da mora človek živeti »tudi od vsake besede, ki prihaja iz Jehovovih ust«. (Mat. 4:4) Naučiti se moramo, kako v svojem življenju udejanjati svetopisemska načela. Mladi Jožef je denimo že mnogo prej, preden je Mojzes zapisal Jehovov zakon proti prešuštvu, razumel, da je takšno ravnanje greh proti Bogu. Ko ga je Potifarjeva žena skušala navesti na napačno ravnanje, niti pomislil ni na to, da bi odrekel poslušnost Jehovu. (Beri 1. Mojzesova 39:7–9.) Kljub temu da je ta precej časa pritiskala nanj, ni dovolil, da bi ga njen glas naredil gluhega za Božji glas. Če želimo ločevati med pravilnim in napačnim, je bistveno da poslušamo Jehovov glas in preslišimo nenehen hrup Satanove propagande.

6., 7. Kaj moramo delati, da ne bi sprejemali Satanovih hudobnih nasvetov?

⁶ Svet je tako zelo nasičen z nasprotujočimi si verskimi nauki in doktrinami, da mnogi ljudje mislijo, da je zaman iskati pravo vero. Toda Jehova poskrbi, da tistim, ki so ga pripravljeni poslušati, resnice ni težko najti. Samo odločiti se moramo, koga bomo poslušali. Praktično nemogoče je poslušati dva glasova hkrati. Tako kakor ovce poznajo pastirjev glas, moramo mi poznati glas Jezusa in mu prisluhniti, saj je on tisti, ki ga je Jehova postavil nad svoje ovce. (Beri Janez 10:3–5.)

 ⁷ »Bodite pozorni na to, kaj poslušate,« je rekel Jezus. (Mar. 4:24) Jehovovi nasveti so jasni in pravi, mi pa moramo pripraviti svoje srce, da bi jim lahko prisluhnili. Če nismo pazljivi, se lahko zgodi, da ušesa namesto k Božjim ljubečim nasvetom obrnemo k Satanovim hudobnim nasvetom. Nikoli ne dovolimo, da bi nam svetna glasba, videoposnetki, televizijske oddaje, knjige, ljudje okrog nas, učitelji ali tako imenovani strokovnjaki krojili življenje. (Kol. 2:8)

8. a) Kako nas lahko naše srce pripravi do tega, da podležemo Satanovim zvijačam? b) Kaj se nam lahko zgodi, če se ne zmenimo za opozorilne znake?

⁸ Satan ve, da imamo grešna nagnjenja in nas skuša navesti, da bi jih podžigali. Ko si nas tako vzame za tarčo, nam je velikanski izziv ohraniti značajnost. (Jan. 8:44–47) Kako smo v boju s tem izzivom sploh lahko uspešni? Zamislimo si človeka, ki o nekem užitku, ki je samo trenuten, začne tako zelo sanjariti, da na koncu stori napako, za katero je mislil, da je nikoli ne bi storil. (Rim. 7:15) Kaj je privedlo do tega žalostnega konca? Verjetno je bil ta človek sčasoma vse manj dovzeten za Jehovov glas. Lahko da ni opazil znakov, ki so ga opozarjali, kaj se dogaja v njegovem srcu, ali pa se zanje zavestno ni zmenil. Mogoče je na primer nehal moliti, je manj oznanjeval ali začel opuščati shode. Navsezadnje je podlegel svoji želji in storil nekaj, kar je vedel, da je narobe. Takšno hudo napako lahko preprečimo, če smo pozorni na vse opozorilne znake in če takoj ukrepamo, da bi uredili zadevo. Če poslušamo Jehovov glas, tudi ne bomo nikoli prisluhnili nobeni odpadniški zamisli. (Preg. 11:9)

9. Zakaj je zelo pomembno zgodaj odkriti grešna nagnjenja?

⁹ Če pri posamezniku zgodaj odkrijejo bolezen, mu to lahko reši življenje. Podobno tudi mi lahko preprečimo katastrofo, če hitro zaznamo nagnjenja, ki bi nas utegnila voditi v skušnjavo. Modro je, da ukrepamo takoj, ko jih opazimo – torej še preden bi nas Satan »žive ujel, da bi izpolnjevali njegovo voljo«. (2. Tim. 2:26) Kaj bi morali storiti, če opazimo, da smo dopustili, da so naše misli in želje postale drugačne od tega, kar od nas pričakuje Jehova? Brez odlašanja se moramo ponižno vrniti k njemu, odpreti ušesa za njegove nasvete in mu iz vsega srca prisluhniti. (Iza. 44:22) Zavedati se moramo, da nam slaba odločitev lahko pusti tako hude brazgotine, da moramo morda ves čas v tej stvarnosti trpeti resne posledice. Zato je veliko boljše, da ukrepamo  takoj in preprečimo takšne resne napake ter tako poskrbimo, da ne zaidemo na stranpot.

10., 11. a) Kako se lahko pokaže ponos? b) Kaj se lahko naučimo iz slabe poti, ki so jo ubrali Korah, Datan in Abiram?

¹⁰ Priznati si moramo, da nas naše srce lahko zapelje na stranpot. Grešna nagnjenja so lahko izjemno močna sila v nas! Vzemimo za primer ponos in pohlep. Razmislimo, kako nas lahko ti nagnjenji ovirata pri tem, da bi poslušali Jehovov glas, in kako nas lahko navedeta, da uberemo pogubno pot. Ponosen človek ima previsoko mnenje o sebi. Mogoče misli, da ima pravico delati, kar hoče, in da mu nihče ne more govoriti, kaj naj dela. Zato morda zase meni, da ne potrebuje nobenih napotkov in nasvetov sokristjanov, starešin ali celo Božje organizacije. Takšen človek komajda še sliši Jehovov glas.

¹¹ Ko so Izraelci potovali po pustinji, so se Korah, Datan in Abiram uprli oblasti Mojzesa in Arona. Ti uporniki so iz ponosa začeli Jehova častiti po svoje. Kako se je na to odzval Jehova? Usmrtil jih je. (4. Mojz. 26:8–10) Iz te zgodovinske pripovedi res dobimo zelo pomemben pouk! Upor zoper Jehova vodi v katastrofo. In zapomnimo si naslednje: »Pred propadom gre ponos.« (Preg. 16:18; Iza. 13:11)

12., 13. a) Povej zgled, ki pokaže, kako lahko pohlep vodi v katastrofo. b) Pojasni, kako hitro nas lahko prevzame pohlep, če ga ne obvladamo.

¹² Razmislimo tudi o nevarnosti pohlepa. Pohlepen človek si pogosto veliko dovoli in prestopi meje primernega vedenja. Ko je na primer Božji prerok Elizej poveljnika sirske vojske Naamana ozdravil gobavosti, je bil ta tako hvaležen, da je Elizeju ponudil darila, vendar jih je on zavrnil. Toda Elizejev služabnik Gehazi je zahlepel po teh rečeh. Rekel si je: »Kakor res živi Jehova, stekel bom za njim [Naamanom] in vzel kaj od njega.« Ne da bi povedal Elizeju, je pohitel za Naamanom in se mu odkrito zlagal, da bi od njega dobil »talent srebra in dve novi oblačili«. Kaj se je zgodilo, ker je pohlepni Gehazi to storil in lagal še Jehovovemu preroku? Naamanova gobavost se je prijela njega! (2. kra. 5:20–27)

¹³ Pohlep je na začetku morda čisto malenkosten, toda če ga človek ne obvlada, se utegne hitro razbohotiti in ga povsem prevzeti. O moči pohlepa nam veliko pove pripoved o Ahanu. Bodi pozoren, kako hitro je Ahana grabil pohlep. Sam je povedal: »Ko sem med plenom zagledal lepo dragoceno oblačilo iz Šinárja, dvesto šeklov srebra in zlato palico, težko petdeset šeklov, sem si to zaželel, pa sem vzel.« Ahan je, namesto da bi zavrnil napačno željo, iz pohlepa ukradel te stvari in jih skril v svoj šotor. Ko je njegov prestopek prišel na dan, mu je Jozue rekel, da ga bo Jehova spravil v nesrečo. Še isti dan so bili Ahan in njegova družina kamenjani do smrti. (Joz. 7:11, 21, 24, 25) Vedno smo v nevarnosti, da nas prevzame pohlep. Zato nam ni brez razloga rečeno: »Varujte se vsakršne lakomnosti.« (Luk. 12:15) Resda se nam tu in tam lahko prikrade kakšna neprimerna ali nemoralna misel, vendar je zelo pomembno, da prevzamemo oblast nad svojimi mislimi in tako preprečimo željam, da bi se toliko okrepile, da bi grešili. (Beri Jakob 1:14, 15.)

14. Kaj bi morali storiti, če pri sebi opazimo, da se nagibamo k ponosu ali pohlepu?

¹⁴ Tako ponos kot pohlep lahko vodita v katastrofo. Premišljevanje o posledicah  napačnega ravnanja nam bo pomagalo, da takšnim nagnjenjem ne bomo dovolili, da bi v našem srcu preglasila Jehovov glas. (5. Mojz. 32:29) Pravi Bog nam po Bibliji ne pove samo tega, katera pot je prava, ampak nam tudi pojasni, kako nam koristi, če po njej hodimo, in kakšne so posledice, če uberemo napačno pot. Če nas srce navede na razmišljanje o tem, da bi kaj storili iz ponosa ali pohlepa, bi bilo zelo modro, da razmislimo tudi o posledicah! Pomisliti bi morali, kako bo napačno ravnanje vplivalo na nas, na naše ljubljene in še posebej na naš odnos z Jehovom.

15. Kaj se o komunikaciji z Bogom lahko naučimo iz Jezusovega zgleda?

¹⁵ Jehova nam želi le najboljše. (Ps. 1:1–3) Ponuja nam pravo vodstvo ob pravem času. (Beri Hebrejcem 4:16.) Jezus je bil popoln, pa je bil vseeno odvisen od redne komunikacije z Jehovom in je vztrajno molil. Jehova je Jezusa na čudovit način podpiral in vodil. Pošiljal mu je angele, da so mu stregli, mu pomagal s svojim svetim duhom in ga vodil pri izbiri 12 apostolov. S svojim glasom iz nebes je Jezusu izrazil podporo in naklonjenost. (Mat. 3:17; 17:5; Mar. 1:12, 13; Luk. 6:12, 13; Jan. 12:28) Kakor Jezus moramo tudi mi izlivati svoje srce v molitvi k Bogu. (Ps. 62:7, 8; Heb. 5:7) Molitev nam lahko pomaga, da ohranjamo dobro komunikacijo z Jehovom in uspešno hodimo po poti, ki je našemu Bogu v slavo.

16. Kako nam Jehova pomaga, da lahko slišimo njegov glas?

¹⁶ Čeprav je Jehova vedno pripravljen svetovati, nikogar ne sili, da njegove nasvete posluša. Prositi ga moramo za njegovega svetega duha in nam ga bo velikodušno dal. (Beri Luka 11:10–13.) Vendar je nujno, da upoštevamo nasvet: »Pazite, kako poslušate.« (Luk. 8:18) Hinavsko bi denimo bilo, če bi ga prosili, naj nam pomaga premagati nemoralna nagnjenja, obenem pa bi še naprej gledali pornografijo ali nemoralne filme. Da bi nam pomagal, moramo poskrbeti, da smo vedno na takšnih krajih in v takšnih okoliščinah, da je lahko prisoten njegov sveti duh. Vemo na primer, da je njegov duh na naših občinskih shodih. Mnogi Jehovovi služabniki so se ognili katastrofi, ker so na občinskih shodih poslušali Jehovov glas. Ob tem so spoznali, da v svojem srcu gojijo napačne želje, in jih odstranili. (Ps. 73:12–17; 143:10)

17. Zakaj se je nevarno zanašati nase?

¹⁷ Razmislimo o Davidu, ki je bil kralj v starem Izraelu. Še kot mladenič je premagal filistejskega velikana Goljata. Pozneje je postal vojak in nato kralj. Njegova naloga je bila ščititi svoj narod in v njegovo korist sprejemati dobre odločitve. Toda ko se je nekoč zanašal nase, ga je njegovo srce prevaralo, tako da je resno grešil z Batšebo. Poskrbel je celo za umor njenega moža Urija. Ko je bil discipliniran, je ponižno priznal svojo napako in znova prišel v dober odnos z Jehovom. (Ps. 51:4, 6, 10, 11)

18. Kaj nam lahko pomaga vedno poslušati Jehovov glas?

¹⁸ Poslušajmo nasvet, ki ga najdemo v 1. Korinčanom 10:12, in ne postanimo pretirano samozavestni. Ker nismo zmožni usmerjati svojih korakov, nazadnje tako ali tako poslušamo bodisi glas Jehova bodisi glas njegovega Nasprotnika. (Jer. 10:23) Zato le vztrajno molimo, se pustimo voditi svetemu duhu in vedno pozorno poslušajmo Jehovov glas.