»Dokler naju smrt ne loči«

KOLIKO parov z zanosom izreče te besede na svoj poročni dan in pri tem morda niti ne pomisli, da se lahko enkrat uresničijo? Starost, bolezni ali nesreče so običajne reči, ki lahko tragično končajo življenje ljubljene osebe, ovdoveli zakonec pa se mora spoprijeti z osamljenostjo in žalovanjem. (Pridigar 9:11; Rimljanom 5:12)

Statistike kažejo, da je skoraj polovica žensk, starih 65 let ali več, ovdovelih. In glede na to, da imajo ženske trikrat večjo možnost kakor moški, da ovdovijo, se za izgubo zakonca pogosto reče, da je »ženski pojav«. To ne pomeni, da moški česa takega ne doživijo. Dejstvo je, da ta stresni dogodek doleti milijone ljudi. Ali ste morda eden od njih?

Naj ste moški ali ženska, kaj lahko storite, če doživite takšno izgubo? Ali vam lahko Sveto pismo kakor koli pomaga v tej tragični izkušnji? Kako se s tem spoprijemajo nekatere vdove in vdovci? Univerzalne rešitve sicer ni, obstajajo pa načela in predlogi, ki lahko pomagajo.

Kako naprej kljub izgubi

Čeprav nekateri menijo, da je jok znak šibkosti oziroma da je celo škodljiv, dr. Joyce Brothers, psihologinja, ki je tudi sama vdova, solze primerja s čustveno prvo pomočjo. Pravzaprav je jok običajni del žalovanja in pomaga lajšati bolečino. Svojih solza se ne sramujte. Dober zgled tega najdemo v Bibliji. Abraham je bil mož z izjemno vero in je imel to prednost, da je bil imenovan Božji prijatelj. Toda ko mu je umrla ljubljena žena, je »šel v šotor, da bi žaloval za Saro in jo objokoval«. (1. Mojzesova 23:2)

Nič ni narobe, da si želite biti nekaj časa sami, vendar se ne osamite. V Pregovorih 18:1 je zapisano svarilo: »Kdor se osamlja, gre za lastnimi sebičnimi željami in nasprotuje vsej modrosti.« Boljše je, da se  po pomoč obrnete k sorodnikom in prijateljem, ki se znajo vživeti v čustva. Glede tega je odlična priprava krščanska občina, v kateri lahko duhovno zreli možje pomagajo in svetujejo, kadar je treba. (Izaija 32:1, 2)

Nekateri so ugotovili, da jim pomaga, če odgovarjajo na sožalna pisma in kartice. To je priložnost, ko lahko izlijete na papir vse lepe spomine na svojega zakonca in skupaj preživete trenutke. Poleg tega si lahko naredite album s spomini, v katerem naj bodo fotografije, pisma in zapiski, saj boste tako morda lažje prebolevali izgubo.

Normalno je, da se posameznik, ki mu je pred kratkim umrl zakonec, počuti zmedenega in izgubljenega. V takem primeru vam bo pomagalo, če boste obdržali svoj ustaljeni urnik in dejavnosti. Na primer, če imate določeno uro, ob kateri greste spat, vstanete, jeste ali se lotite tega ali onega hišnega opravila, skušajte pri tem ostati. Že vnaprej načrtujte, kaj boste počeli ob koncih tedna in posebnih dneh, kot je obletnica poroke, ko je izgubo morda težje prenašati. Še posebej pomembno je, da ohranjate dobre duhovne navade. (1. Korinčanom 15:58)

Kadar je kdo pod velikim čustvenim pritiskom, utegne biti njegova presoja slabša. Morda ljudje, ki imajo napačne motive, celo skušajo izkoristiti vaše okoliščine. Zato ne sprejemajte prenagljenih odločitev o zadevah, kot so večje denarne investicije, prodaja vašega doma, selitev ali ponovna poroka. Neki moder pregovor pravi: »Načrti marljivega vedno prinašajo korist, kdor je zaletav, pa vedno drvi v pomanjkanje.« (Pregovori 21:5) Z vsako takšno večjo spremembo v življenju bi morali počakati, dokler se vam čustva nekoliko ne umirijo.

Pospravljanje osebnih reči vašega zakonca je lahko čustveno zelo naporno, še posebej če sta skupaj preživela mnogo let. Vendar tudi to spada k žalovanju. Če s to zadevo odlašate, si lahko po nepotrebnem podaljšate stisko. (Psalm 6:6) Nekateri se tega raje lotijo sami, drugi pa menijo, da je boljše ob sebi imeti tesnega prijatelja, s katerim lahko delijo spomine, ki ob tem pridejo na plan. Morda boste želeli pomoč prijatelja ali sorodnika tudi pri urejanju papirjev. Med drugim lahko gre za pridobitev mrliškega lista, pisanje obvestil uradom, bankam in izdajateljem kreditnih kartic ter prošnje za spremembo lastništva nad imetjem, sestavljanje zahtevka za izplačilo odškodnine ob smrti in plačilo stroškov zdravljenja.

Imejte v mislih, da živimo v nemoralnem svetu. Sedaj, ko ste sami, utegne biti vaš trud, da ostanete moralno čisti, na preizkušnji. Gotovo so bolj kot kdaj prej času primerne naslednje besede apostola Pavla: »Vsak od vas [naj bi] znal pridobiti nadzor nad svojim lastnim telesom v svetosti in časti, ne pa v strastnem spolnem poželenju, kakršno imajo narodi, ki ne poznajo Boga.« (1. Tesaloničanom 4:4, 5) Potemtakem je modro, da se ogibate romantičnih ali spolno obarvanih filmov, knjig in glasbe.

Predvsem se zavedajte, da je za to, da si opomorete, potreben čas. Časopis USA Today je poročal, da so raziskave, ki so jih opravili na Inštitutu za socialne raziskave na Michiganski  univerzi, pokazale, da zakonec, ki ostane sam, potrebuje vsaj 18 mesecev, da si telesno in duševno opomore. Molite k Bogu za zdržljivost – to si lahko krepite s tem, da gojite sad duha. (Galačanom 5:22, 23) Čeprav sedaj morda ne razmišljate tako, vam bo z vsakim dnem bolje.

Kako se nekateri spoprijemajo z izgubo

Za Anno, ki je bila 40 let srečno poročena, je bila nedavna izguba moža strašen udarec. »Mama mi je umrla, ko sem bila stara 13 let, nato oče in dva brata ter nazadnje še sestra. Toda iskreno lahko povem, da me nobena od teh izgub ni prizadela tako močno kakor moževa smrt. Bilo je, kot če bi me presekali na dvoje. Bolečina je bila neznanska.« Kaj ji pomaga premagovati to bolečino? »Naredila sem si veliko knjigo, v katero spravljam elektronsko pošto in kartice ljudi, ki so s čudovitimi besedami izrazili, da imajo radi vse lepe lastnosti, ki jih je imel Darryl, in jih cenijo. Vsako od teh sporočil pove kaj določnega o mojem možu. Prepričana sem, da se ga spominja tudi Jehova in ga bo obudil ob vstajenju.«

Esther, ki je stara 88 let, takole pove, kaj jo drži pokonci: »Po 46 letih življenja v dvoje je najtežja preizkušnja osamljenost. Opazila pa sem, da zelo pomaga, če sem zaposlena z duhovnimi rečmi. Še naprej redno obiskujem krščanske shode, se z drugimi pogovarjam o sporočilu iz Biblije in to knjigo tudi sama berem. Poleg tega mi dobro dene to, da se ne osamim. Poiščem si družbo prijateljev, ki mi prisluhnejo. Resda mi ne morejo vedno povedati kaj v tolažbo, vendar zelo cenim, da si vzamejo čas zame in mi prisluhnejo.«

Robert, ki mu je žena po 48 letih skupnega življenja umrla za rakom, pravi: »Zelo težko je prenesti izgubo zakonca, s katerim si se lahko pogovarjal, sprejemal odločitve, šel na potovanje  in počitnice in mu povedal, kar si doživel čez dan. Komaj se prebijam, vendar sem odločen, da zaradi izgube žene ne bom obupal, ampak bom šel naprej. Koristi mi, če sem telesno in umsko dejaven. Tudi molitev je vir precejšnje tolažbe.«

Smiselno živeti tudi po izgubi

Čeprav je izguba ljubljenega zakonca eno najbolj travmatičnih doživetij, ki lahko doletijo človeka, to še ne pomeni, da je vsega konec. Če gledate s pozitivne strani, lahko sedaj vidite priložnost za sodelovanje v dejavnostih, za katere prej niste imeli veliko časa, na primer za konjičke ali potovanja. Te dejavnosti vam lahko pomagajo zapolniti praznino. Za nekatere je sedaj morda priložnost, da še več časa posvetijo krščanskim dejavnostim. Tisti, ki se tako razdaja za druge, je gotovo nagrajen z veseljem in zadovoljstvom, saj je Jezus rekel: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35)

Ne mislite, da ne morete nikoli več biti srečni. Bodite prepričani, da bo Jehova poskrbel za vas, če se boste obrnili k njemu. Psalmist David je dejal: »Jehova [. . .] vdovi pomaga.« (Psalm 146:9) Tolažilno je vedeti, da Sveto pismo Jehova ne opisuje le kot »Očeta najgloblje usmiljenosti«, temveč zanj tudi pravi: »Odpiraš svojo roko in zadovoljuješ želje vseh živih bitij.« (2. Korinčanom 1:3; Psalm 145:16) Zares, ljubeči Bog Jehova je zmožen, voljan in pripravljen pomagati tistim, ki iskreno iščejo pomoč pri njem. Naj bodo vaši občutki podobni tistim, ki so jih imeli staroveški Izraelci, ko so peli: »Oči bom povzdignil h goram. Od kod bo prišla moja pomoč? Moja pomoč prihaja od Jehova, od Stvarnika neba in zemlje.« (Psalm 121:1, 2)

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Milijoni občutijo žalost in osamljenost, ker so izgubili svojega zakonca. Ali ste eden od njih?

[Okvir na strani 21]

Kako pa je s ponovno poroko?

Biblija nakazuje, da se zakonska zveza s smrtjo konča, zato se ovdoveli zakonec lahko ponovno poroči. (1. Korinčanom 7:39) Še vedno pa je takšna odločitev povsem osebna. Vendar je pomembno, da so otroci seznanjeni z odločitvijo svojega očeta ali mame in da so takšnemu koraku, če je le mogoče, naklonjeni. (Filipljanom 2:4) Andrés denimo, je sprva nasprotoval ponovni poroki očeta. Svojo mamo je imel zelo rad in je menil, da nobena ženska ne bi smela zavzeti njenega mesta. »Toda kmalu sem spoznal, da se je oče dobro odločil,« pravi. »Po poroki je bil znova veder. Lotil se je stvari, ki ga nekaj časa niso zanimale, na primer pričel je potovati. In seveda, hvaležen sem njegovi novi ženi, da zanj tako dobro skrbi v telesnem in čustvenem pogledu.«

[Slike na straneh 20, 21]

Da bi si lažje opomogli, se s čim zaposlite in molite k Bogu za zdržljivost.