1-2. Ka kwagh u vesen u nyi yange gba u Mbayuda mba ve lu ken Babilon la vea tsua u erene? (Esera 1:2-4)

 YANGE tor yôô ér Mbayuda ve hide ve yem ken tar ve! Hen shighe ne, Mbayuda tsa uikyangen ken Babilon kuma anyom 70, nahan i pase ve ér ve hide ve yem ken tar ve, ken Iserael. (Ôr Esera 1:2-4.) Ka Yehova tseegh yange lu u una fatyô u eren kwagh ne ye. Se ôr nahan sha ci u nyi? Mbababilon yange ve naan mba ve lu uikyangen sha ikyev ve la ian ér ve hide ve yem ken ityar ve ga. (Yes. 14:4, 17) Kpa i va hemba Babilon ityav, nahan tor u he u kar hemen la, na Mbayuda ian ér ve hide ve yem ken tar ve. Kwagh ne na yô, hanma Oryuda, hemban je yô mba yange ve lu ityough hen icombor ve la cii, gba u vea tsua kwagh môm ken akaa a ahar ne: u duen ken Babilon kera shin hiden lun her. Alaghga kwagh ne yange una taver u tsuan kpen kpen. Sha ci u nyi?

² Alaghga mbagenev kpishi yange vea bee iyol a gande u moughon ken ijiir icaa la hiden. Shi er Mbayuda kpishi i mar ve ken Babilon yô, lu cii ijiir i ve fa ér ka tar ve je la. Yange ve fa ér Iserael ka tar ve ga, kpa ka tar u uter vev mbatsev. Ikyav tese ér Mbayuda mbagenev ken Babilon hingir mbainyarev, nahan alaghga yange a taver ve u undun uya vev mba dedoo shin ikpenga ve, hiden va lun ken tar u ve hoghol a mi ga yô.

3. Ka iveren i nyi yange lu u Mbayuda mba jighjigh mba vea hide a yem ken Iserael la vea zua a mini?

³ Mbayuda mba yange Yehova doo vea ishima sha mimi yô, fa je ér a lu nyi je ia saa ve kpa, aluer ve hide yô, a hemba wasen ve. Iveren i hemban cii i vea zuan mi yô, a lu u civir Yehova. Utempel mba mbaaôndo mba aiev lu ken gar u Babilon la hemba 50, kpa Yehova yô, tempel na môm lu ken gar la ga. Shi  atse a nanden nagh kpa lu ken tar la ijiir i môm i môm ape Mbaiserael vea naan iniav er tindi u Mose tese la ga. Shi upristi kpa lu mba nan iniav sha ci ve ga. Shi kwagh ugen yô, ior kpishi ken gar la lu mba civir mbaaôndo mba aiev, mba yange ve waan atindi a Yehova ikyo ga yô, man ve ngee hemba mbacivir Yehova yem ica je. Nahan Mbayuda udubu imôngo mba Yehova doo ve ishima la lu veren ashe keghen shighe u vea hide vea yem ken tar ve vea za hide a hii u civir Yehova sha mimi la.

4. Yehova yange tôndo zwa ér una wase Mbayuda mba ve lu hiden yemen ken Iserael la nena?

⁴ Er lu u vea mough ken Babilon vea ya ican sha gbenda u yemen ken Iserael a kuma iwer inyiin nahan kpa, Yehova tôndo zwa ér nyityôkwagh i ve za tagher a mi sha gbenda, i ia fatyô u yangen ve zende la cii yô, a kar a mi kera. Yesaia yange nger ér: “Sôr nen gbenda u TER ken deserti, kôôm nen kômgbenda ken taaikyôngo sha ci u Aôndo wase. . . . kwagh u a lu gbeem gbe gbeem la, una hingir vaanaa; ajiir a a lu awen awen aa hingir gbulumuu.” (Yes. 40:3, 4) Ta ase ashe nenge a kwagh ne ken ishima you: kômgbenda kar ken deserti man hen ahia a iwoogh aa a lu vaanaa yô. A saan mba zenden sha gbenda la iyol kpen kpen! Yange a hemba lun ve ican ga u zenden sha kômgbenda u lun vaanaa, a u zenden sha gbenda u karen sha iwo, unden agungu shi hungwan apev. Shi vea hemba yemen fele fele kpaa.

5. Yange i yila kômgbenda u sha injakwagh u duen ken Babilon hiden ken Iserael la ér nyi?

⁵ Nyian ne, igbenda i vesen kpishi ka i na i ati shin unamba. Gbenda u sha injakwagh u Yesaia yange nger kwagh u u la kpa ngu a iti. I kaa a vese ér: “Kômgbenda una lu her, á yila un er Icighangbenda; or u nan lu wang ga yô, nana kar sha mi ga.” (Yes. 35:8) Ityendezwa la yange i kure sha ayange a Mbaiserael la nena? Man ngi kuren sha ayange a ase ne nena?

6. Er nan ve yange i yila gbenda ne ér “Icighangbenda”?

⁶ Iti i “Icighangbenda” la kuma kômgbenda ne kpen kpen. Kpa er nan ve i yer gbenda shon ér “Icighangbenda”? Yange i lumun ér “or u nan lu wang ga,” ka ma Oryuda u nan eren idya shin nan civir ieev, shin nan eren asorabo a vesen agen cii je la, nana lu ken Iserael ga. Lu u Mbayuda mba ve lu hiden la vea hingir “icighannongo” sha ci u Aôndo ve. (Dut. 7:6) Nahan kpa, yange gba u mba ve due ken Babilon la vea sôr anza a ve, sha er Yehova una lumun ve yô.

7. Ka akaa a nyi nahan yange gba u Mbayuda mbagenev vea sôr ken uuma vev? Tese ikyav.

⁷ Er se vande teren ken ngeren ne nahan, Mbayuda kpishi yange i mar ve ken Babilon. Man ikyav tese ér mbagenev kpishi hingir u henen kwagh er ior i Babilon nahan. Shi ve lu a mnenge u ior i Babilon sha akaa a ve nengen ér ka a dedoo la. Mbayuda mba yange ve hii moughon la va nyôr ken Yerusalem. Anyom nga karen er 69 nahan yô, Esera nenge Mbayuda mbagenev hingir u vôson kasev ken akuraior a fan Aôndo ga. (Eks. 34:15, 16; Esera 9:1, 2) Shi shighe kar yô, gomna Nehemia nenge a kwagh u kpiligh un iyol. Kpilighyol kpishi er mbayev mba i mar ve ken Iserael je kpa fa u lamen zwa u Mbayuda ga yô. (Dut. 6:6, 7; Neh. 13:23, 24) Aluer mbayev mbara mba ungwan zwa Heberu u yange i hemba ngeren Mkaanem ma Aôndo ker la ga yô, a er nan ve vea hen kwagh na, nahan una doo ve ishima shi vea civir unu? (Esera 10:3, 44) Nahan yange gba u Mbayuda mbara vea sôr akaa a vesen ken uuma vev. Kpa lu u kwagh ne una hemba lun ve ican ga u eren ken tar u Iserael, ape i hide i hii u civir Aôndo sha mimi la.—Neh. 8:8, 9.

8. Doo u se fa akaa a yange er sha ayange a tsuaa tsuaa la nyian sha ci u nyi? (Nenge foto u sha igbende.)

 ⁸ Alaghga mbagenev vea kaa ér, ‘kpa kwagh u yange er ve sha ayange a tsuaa la je la nahan, ngu a inja sha ci wase nyiana?’ Een, sha ci u se kpa se mba eren kwagh u tesen ér se mba zenden sha “Icighangbenda” la. Sea lu ken mba i shighe ve mkurem la shin ken “iyôngo igen” kpa, gba u se lu sha “Icighangbenda” la her. “Icighangbenda” ne una wase se se za hemen u civir Yehova hegen kua ken hemen, sha shighe u Tartor u Aôndo ua va kar a mbamzeyol asev cii sha tar kera la. b (Yoh. 10:16) Hii ken inyom i 1919 la je, ior umiliôn imôngo, nomso man kasev kua mbayev due ken Zegebabilon, u a lu Tartor u ukwaghaôndo mbaaiev sha tar cii la, hii u zenden sha gbenda u sha injakwagh ne. We kpa alaghga u ngu ken a ve. I bugh gbenda ne ior hii u zenden sha mi anyom kar hegen er 100 nahan. Kpa yange mbagenev hii u sôron gbenda ne anyom uderi imôngo ken ijime cii i va mase bughun u ye.

9. Yesaia 57:14 kaa ér yange i sôr “Icighangbenda” la nena?

⁹ Hanma kwagh u yange lu u una fatyô u tagher Mbayuda mba ve lu duen ken Babilon la sha gbenda cii, i kar a mi kera sha iwasen i Yehova. (Ôr Yesaia 57:14.) “Icighangbenda” la ngu nena sha ayange a ase nee? Yehova yange hii u eren tom a ior mba nan un icivir kpishi, ve sôr gbenda anyom uderi imôngo sha er mbagenev vea fatyô u duen ken Zegebabilon kera yô, cii man inyom i 1919 la ye. (Nenge Yesaia 40:3.) Yange ve er tom u hange hange, u sôron gbenda u ken jijingi la, sha er ken hemen mba lun a ishima i mimi vea fatyô u duen ken Zegebabilon kera, van ken paradiso u ken jijingi, ape i hide i hii mcivir u Yehova, u a lu mcivir u wang la yô. Yange ve er “tom u sôron gbenda” ne nena? Nenge ityom igen i yange i er sha u sôron gbenda ne yô.

10-11. Tom u gberen Bibilo shi geman i ken ijô igen la wase u samber a mfe u Bibilo nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁰ Tom u gberen ukôpi mba Bibilo. Yange i ngeren ukôpi mba Bibilo sha uwe, zan zan va nyôr ken inyom i 1450 la. Yange i tôô shighe kpishi u ngeren kôpi u Bibilo môm been, nahan ukôpi mba Bibilo fa ngeen ga, shi ve taver ishe je i gande. Kpa mba va hiin u gberen ukôpi mba Bibilo sha ikyekye i gberen ityakeda yô, tom la kera lu ican ga, nahan i gema gberen ukôpi mba Bibilo kpishi samber a mi.

¹¹ Tom u geman Bibilo ken ijô igen. Yange Bibilo lu ken zwa Latin tseegh kuma anyom uderi imôngo, man lu mbafan takeda tseegh lamen zwa la ye. Nahan kpa, akeke a gberen ityakeda nga va ngeen yô, mbacian Aôndo gema eren tom u geman Bibilo ken ijô igen i mbafan takeda ga kpa lamen la kpoghuloo. Hen shighe ne, mbaôron Bibilo fatyô u tôôn akaa a mbahemenev mba kwaghaôndo ve lu tesen ve la, karen sha kwagh u Bibilo i tese jim jim yô.

12-13. Pase gbenda môm u mba yange ve hen Bibilo sha gbashima la hii u ponon atesen a kwaghaôndo a aiegh, er hii ken inyom i 1835 va ken inyom i 1842 la yô.

¹² Ityakeda i henen Bibilo a mi. Ior mbagenev yange ve ver ishima zulee ve hen Bibilo, nahan ve fa akaa a mimi kpishi ken Mkaanem ma Aôndo. Mba hiin u pasen mbagenev akaa a ve hen la yô, ishima vihi mbahemenev mba kwaghaôndo vev mbara a ve kpishi. Ikyav i tesen yô, er ken inyom i 1835 la nahan, ior kpishi mba lun a ishima i mimi hii u gberen utrak mba ponon atesen a kwaghaôndo a aiegh, a ucôôci lu tesen yô.

¹³ Er ken inyom i 1835 la nahan, orgen u cian Aôndo, u i yilan un ér Henry Grew la, gber trak u pasen kwagh u mlu u mbakpenev. Yange  tese ken Ruamabera er i lu Aôndo ka a na or uma u kpen ga la, i maren a mar or a mi er ucôôci kpishi tesen la ga yô. Ken inyom i 1837 la, orpasen kwaghaôndo ugen u i yilan un ér George Storrs la, zua a kôpi u trak la shighe u lu zan zende shin igirgidogo yô. Er trak shon yô, na jighjigh wener kwagh u un ôr la ka kwagh u mimi u vesen je. Maa gba pasen mbagenev kwagh u hen la. Ken inyom i 1842 la, a na kwaghôron kwa kimbir kimbir sha itinekwagh i kôron ken ishima kpishi, ér “Uma u Mbaaferev Kpen Gaa?—Kwagh u I Tôv sha Mi Yô.” Akaa a George Storrs yange nger la wase gumor ugen kpishi. Gumor la lu Charles Taze Russell.

14. Tom u sôron gbenda u ken jijingi u i er sha ayange a tsuaa la yange u wase Anmgbian Russell vea ior nav nena? (Shi nenge foto kpaa.)

¹⁴ Tom u sôron gbenda u ken jijingi u yange i er sha ayange a tsuaa la wase Anmgbian Russell vea ior nav nena? Ken kwaghhenen ve la, yange ve time ken ityakeda i pasen asember a ken Bibilo, man ken ityakeda i asember a ken Bibilo cii, kua ken Ubibilo kposo kposo; lu ityakeda kua Ubibilo mba i vande gberen cii man shighe u ve hii tom ve la yô. Shi ve zua a iwasen sha mkav u nomsombaiorov, er Henry Grew man George Storrs nahan, kua mbagenev mba ve vande tôvon sha akaa a ken Bibilo yô. Anmgbian Russell vea ior nav kpa yange ve er tom u sôron gbenda u ken jijingi ne sha u gberen ityakeda kpishi i pasen ior kwagh u Bibilo i tese yô, kua utrak sha atineakaa kposo kposo.

15. Ka akaa a vesen a nyi yange er ken inyom i 1919 laa?

¹⁵ Ken inyom i 1919 la, Zegebabilon kera lu a tahav sha ior mba Aôndo ga. Ken inyom la, “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” hii tom na, sha er mba lun a ishima i mimi vea fatyô u hiin zende ve sha “Icighangbenda” ne yô. (Mat. 24:45-47) Tom u sôron gbenda u ken jijingi u mbagenev er sha ayange a tsuaa la yange u wase ior mba ve hii u zenden sha gbenda shon la seer fan akaa agen kpishi sha kwagh u Yehova kua awashima na. (Anz. 4:18) Shi lu u vea fatyô u eren kwagh u Yehova a soo  la ken uma ve. Yehova veren ishima ér ior nav ve gema kwa môm vindi vindi ga. Kpa ka a tôô shighe a wase ior nav u sôron anza a ve kure kure. (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Yehova Ka A Wase Ior Nav u Sôron Anza a Ve Kure Kure” la.) Shighe u se cii se va fatyô u eren hanma kwagh vough er Aôndo a soo la, a saan se iyol kpen kpen!—Kol. 1:10.

16. Hii ken inyom i 1919 la je, i er tom u sôron “Icighangbenda” la nena? (Yesaia 48:17; 60:17)

¹⁶ Hanma gbenda cii ka i gba u a sôron u hanma shighe sha er, ua lu her dedoo yô. Hii ken inyom i 1919 la je, mba sôron “Icighangbenda” ne her, sha er mbagenev kpishi kpa vea fatyô u duen ken Zegebabilon kera yô. Yange wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh u i sember veren la hii tom na, nahan ken inyom i 1921 la, gber takeda ugen u henen Bibilo a mi, a awashima u wasen mba ve hii u henen mimi u Bibilo la. I yilan takeda shon ér The Harp of God. Shighe karen yô, i gber takeda ne ngee je nôngo u kuman ukôpi miliôn ataratar, ken ijô 36, nahan u wase ior kpishi hen mimi u Bibilo. Semberee ne, se zua a takeda u dedoo u he u henen Bibilo a ior, u i yer ér U Fatyô u Lun Uma Gbem sha Won shi a Saan We Iyol! la. Ken ayange a masejime ne cii, Yehova ngu wan se kwagh ken Mkaanem nam sha ikyev i nongo na, sha er se cii se za hemen u zenden sha “Icighangbenda” ne yô.—Ôr Yesaia 48:17; 60:17.

17-18. “Icighangbenda” u se lu zan sha mi ne yem nyôr hana?

¹⁷ Se fatyô u kaan ser, hanma shighe u or nan lumun ér i hen Bibilo a nan yô, nan zua a ian i hiin zende sha “Icighangbenda” ne. Mbagenev ka ve hii u zenden sha u, ve lu a za ica ga tsô maa ve undu u. Kpa mbagenev yô, ka ve kange ishima ér vea za hemen u zenden sha u zan zan, vea kar za nyôron ape u yem u nyer la. Gbenda shon yem nyôr hana?

¹⁸ Sha ci u mbara mba ve lu a ishimaverenkeghen i yemen sha la yô, “Icighangbenda” ne yem nyôr sha, “ken paradiso u Aôndo.” (Mpa. 2:7) Gema sha ci u mbara mba ve lu a ishimaverenkeghen i va lun uma shin tar gbem sha won la yô, gbenda shon yem nyôr sha shighe u uumace cii vea va kera lu a myen môm môm ga, ken mbee u Hemen u Kristu u Anyom Dubu la. Aluer u ngu zan sha gbenda ne nyian yô, mayange de gem ashe ijime ga. Shi de undun u ga zan zan, u kar za nyôron ken tar u he, ape u lu zan la. Yô se mba kaan a we ser, “zende u doo.”