Skip to content

EKUATISO LIATIAMẼLA KEPATA | OKU SAPELA LOMÃLA

Ndomo o Kuatisa Omõlove Oku Pita Vapongoloko Vetimba

Ndomo o Kuatisa Omõlove Oku Pita Vapongoloko Vetimba

OCITANGI

Ci kasi ndu okuti omõlove ndopo a kala oñaña. Cilo yi panda vutunga wumalẽhe. Ocili okuti eye handi omõla, pole, o kasi oku fetika utunga umue wa loña koku kala ukulu, okuti woku pita vapongoloko vetimba.

Vutunga waco eye ka kuata elomboloko lieci ci pita vetimba liaye, kuenda olonjanja vimue cu kokela esakalalo. O pondola oku kuatisa ndati omõlove ulume ale omõlove ukãi oku pita vutunga waco?

CECI O SUKILA OKU KŨLĨHA

Ka kuli utunga wa sokapo woku pita vapongoloko vetimba. Owo u pondola oku fetika eci omunu a kuata anyamo ecelãla pamue 13, ale ceci ci pitahãla anyamo aco. Elivulu limue li tukuiwa hati, (Ensine Seu Filho com Amor e Confiança a Ser Independente) li popia ndoco: “Oku fetika kuapongoloko vetimba, ca tamba komunu lomunu.”

Oku pita vapongoloko vetimba ci pondola oku nena komunu ekambo lioku kolapo. Ca siata kamalẽhe oku sakalala leci vakuavo va sima catiamẽla kokuavo. Ukuenje umue o tukuiwa hati, Jean * wa lombolola ndoco: “Nda enda oku sokolola kemolẽho liange lioketimba kuenda kovina nda enda oku linga. Eci ndi kala lomanu vakuavo nda enda oku lipula nda ovo va ndi tenda ndomunu umue wa litepa la va kuavo.” Esumuo li pondola oku livokiya eci omunu a fetika oku tunda olosima. Ufeko umue o tukuiwa hati, Kellie, okuti o kuete 17 kanyamo wa popia hati: “Ocipala cange ca molehẽle ndu okuti ndi kasi lamome. Nda enda loku lila kuenda oku sima okuti sia finile.”

Vana va fetika ndopo oku pita vapongoloko vetimba va siata oku liyaka lovitangi vikuavo. Ovina viaco via siata oku pita calua lafeko vana va siata oku yoliwa epembe eci avele va fetika oku kula. Elivulu limue li tukuiwa hati, (Guia para os Pais sobre os Anos da Adolescência) li popia ndoco: “Ovo va pondolavo oku kala kohele yoku vetiya olonjongole viakuenje vana okuti akulu okuti olonjongole viavo vioku lipekela vialua vali.

Oku pita vapongoloko vetimba ka ci lomboloka oku kala okulu. Elivulu Liolosapo 22:15 li popia hati: “Vutima womõla muli esanda.” Oku pita vapongoloko vetimba ka ci pongola ekalo liaco. Elivulu limue li tukukiwa hati, (Você e Seu Filho Adolescente) li popia ndoco: Umalẽhe umue o pondola oku molẽha ndu okuti ukulu, pole, eci “ka ci lomboloka okuti eye o tẽla oku nõla olonjila via sunguluka, oku lekisa okuti o kuete olondunge, oku lilava ciwa, ale oku lekisa olondimbukiso vikuavo viokuti ukulu.”

CECI O SUKILA OKU LINGA

Sapela eci catiamẽla koku pita vapongoloko vetimba osimbu otembo yaco ka ya fetikile. Sapela lomõlove eci catiamẽla kapongoloko a laika oku pita vetimba liaye, capiãla enene kocituwa cavo colosãi (komãla vakãi) kuenda (komãla valume) ceci catiamẽla koku tunda ombuto kocimatamata caye cuyali vokuenda kuteke. Apongoloko amue vetimba a pita vokuenda kuotembo. Pole, apongoloko aco a fetika lonjanga kuenda a pondola oku tatamisa loku nena asakalalo. Poku lombolola catiamẽla kapongoloko a pita vetimba, vangula ovina viwa okuti vi kuatisa. Lombolola okuti oku pita vapongoloko aco, ocina cimue ciwa okuti ceca efetikilo lioku pongiyila etimba lietu kutunga wovokulu.—Onumbi Yembimbiliya: Osamo 139:14.

Ku ka vangule lohele. Ukuenje umue ulume o tukuiwa hati John, wa popia hati: “Eci olonjali viange via enda oku vangula lame catiamẽla kondaka yaco, va enda oku kuata ohele. Nda ovo va sapelele lame okuti ka va kuata osõi nda ca kala ciwa.” Alana, okuti o kuete 17 kanyamo o kuetevo ovisimĩlo viaco. Eye wa popia hati: “Ina yange wa ndi kuatisa oku kuata elomboloko liovina via kala oku pita letimba liange. Pole, ame nda yonguile okuti eye o ndi kuatisa oku kuata elomboloko liekalo liange.” Nye tua lilongisa kovolandu ava? Ndaño ovina viaco vi lingisa osõi, pole, sapela lomõlove ovina viosi via kongela voku pita vapongoloko vetimba.—Onumbi Yembimbiliya: Ovilinga 20:20.

Linga apulilo a vetiya omõlove oku sapela. Oco omõlove a lianje koku vangula, sapela laye catiamẽla kovina amelẽhe vakuavo va kasi oku liyaka laco, poku pita vapongoloko vetimba. Ndeci, o pondola oku pula omõlove ukãi ndoco: “Akamba vove kosikola va kasi ale oku popia eci catiamẽla kocituwa cavo colosãi?” “Akamba vo kosikola va siata hẽ oku yola epembe afeko vana va fetika selo oku pita vapongoloko vetimba?” Komõlove ulume o pondola oku pula ndoco: “Akamba vove vo kosikola va siata hẽ oku yola epembe vana ka va kasi oku pita lonjanga vapongoloko vetimba?” Eci amalẽhe va sapela ndomo vakuavo va siata oku liyaka lapongoloko vetimba, ci leluka kokuavo oku vangula catiamẽla kovisimĩlo kuenda kovolandu avo. Eci va sapela ovina viaco, kuama onumbi Yembimbiliya yi popia hati: ‘Kala ukuanjanga koku yevelela, pole livala koku popia.’ —Tiago 1:19.

Kuatisa omõlove oco a kuate ‘olondunge kuenda uloño woku sokolola.’ (Olosapo 3:21) Voku pita vapongoloko vetimba mua kongela ovina vialua okuti, oku pongoloka ketimba kuenda kovituwa ci sule. Vutunga waco omõlove o kuatavo uloño woku sokola. Uloño waco u kuatisa omõla oku nõla onjila ya sunguluka eci a linga ukulu. Nõla ciwa epuluvi liaco oco o longise omõlove ovituwa viwa. —Onumbi Yembimbiliya: Va Heveru 5:14.

Ku ka liwekepo. Amalẽhe valua ka va yongola oku sapela lolonjali viavo catiamẽla koku pita vapongoloko vetimba, pole, ku ka kembiwe. Elivulu limue li popia hati: “Amalẽhe vamue va lekisa okuti ka va kuete onjongole yoku yevelela eci ci popia olonjali viavo, kuenje va lekisa okuti va kũlĩha ale ovina viosi, ale va kuata osõi kuenda va lekisa okuti ka ci kasi oku va lomboloka. Pole, citava okuti va kasi oku patekela olondaka viaco.”

^ tini. 8 Olonduko vocipama cilo via pongoluiwa.