Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Juon Apañ Ej Wal̦o̦k Ipel̦aakin Lal̦—Nañinmej ilo Kõl̦mãnl̦o̦kjen̦

Juon Apañ Ej Wal̦o̦k Ipel̦aakin Lal̦—Nañinmej ilo Kõl̦mãnl̦o̦kjen̦

“Aolep iien ij inepata, im emaroñ l̦ap ak dik. Ij bõk eñjake in jekdo̦o̦n ñe ij jijet make aõ ilo juon ruum̦.”

“Ñe elukkuun em̦m̦an aõ mour, ij jino inepata. Ijel̦ã jãn wãween ko iar iioone m̦oktal̦o̦k bwe ñe ilukkuun m̦õn̦õn̦õ, ejjabto tokãlik inaaj lukkuun eñjake aõ bũrom̦õj.”

“Jet iien ejidimkij aõ jino inepata kõn elõñ men, meñe ij lukkuun kate eõ ñan l̦õmn̦ak wõt kõn men ko rej wal̦o̦k ilo raan eo.”

Naan kein itulõñ rej jãn armej ro rej bõk l̦õmn̦ak ko rekabbweerer kõn an wõr juon aer nañinmej me ej jelõt kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ eo aer. Em̦õj ke am̦ ak juon eo kwõj epaake bõk eñjake kein?

Jouj im jel̦ã bwe kwõjjab make iaam̦ ilo wãween in. Eñjake kein rekabbweerer im nañinmej ko ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ rej jelõt elõñ armej rainin, emaroñ er make ak ro rejitõnbõro ippãer.

Ejjel̦o̦k pere bwe jej mour ilo “iien ko rekanooj in nana im reppen” me rej kõm̦m̦an ad lukkuun inepata. (2 Timote 3:1) Ekkar ñan juon etale an ri-mãlõtlõt ro, juon iaan ralitõk armej ipel̦aakin lal̦ in ewõr juon aer nañinmej ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ (mental health disorder). Ilo 2020 eo, kõn wõt nañinmejin COVID-19, ekar wõr 26 bõjjããn lõñl̦o̦k in armej ro me rar bõk nañinmejin inepata (anxiety) im ekar wõr 28 bõjjããn lõñl̦o̦k in armej ro me rar bõk nañinmejin bũrom̦õj (depression).

Em̦ool bwe eaorõk ñan jel̦ã joñan armej ro rej bõk nañinmej kein ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦. Ijoke el̦apl̦o̦k an aorõk ñan jel̦ã wãween ko me remaroñ jipañ kwe ekoba ro rejitõnbõro ippam̦ bwe en em̦m̦an ami mour.

Ta mel̦el̦ein ñe juon armej ej ãjmour ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦?

Ñe kwõj ãjmour ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ ak ejjel̦o̦k am̦ nañinmej ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦, mel̦el̦ein bwe ej em̦m̦an am̦ mour im pãd. Kwõmaroñ kijenmej ium̦win apañ ko rej wal̦o̦k jãn raan ñan raan, kadedeikl̦o̦k jerbal ko am̦, im ejubũruom̦ kõn mour eo am̦.

Nañinmej ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦ . . .

  • EJJAB jelõt juon armej kõnke ewõr juon an likjab.

  • EJ juon m̦oolin nañinmej me ej kõm̦m̦an an juon armej lukkuun inepata im ej jelõt l̦õmn̦ak ko an, kõm̦m̦an ko an, im epen an dãpij eñjake ko an.

  • Ekkã an kõm̦m̦an bwe en pen an juon armej epaake ro jet im kõm̦m̦ani jerbal ko ej aikuj kõm̦m̦ani kajjojo raan.

  • Emaroñ jelõt jabdewõt armej jekdo̦o̦n dettaer, m̦anit ko aer, aelõñ ko aer, bwij ko aer, kabuñ ko aer, joñan jel̦ãl̦o̦kjen̦ eo rar bõke jãn jikuul̦, ak joñan jããn ko rej kõm̦m̦ani.

Bõk jipañ ñe ewõr juon am̦ nañinmej ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦

Jet iien ñe ejidimkij an juon armej jino oktak kadkad ko kadkadin, wãween an kiki ak m̦õñã, ak elukkuun to an inepata ak bũrom̦õj, emaroñ aikuj kappok jipañ jãn juon taktõ ñan mel̦el̦e etke oktak kein rej wal̦o̦k im wãween ñan kõm̦adm̦õdi. Bõtab ia eo jemaroñ bõk jipañ jãne?

Em̦m̦aan eo emãlõtlõt tata me ear mour ijin ioon lal̦, Jesus Christ, ear ba: “Ro rãjmour rejjab aikuji juon taktõ, ro renañinmej wõt.” (Matu 9:12) Ñe ro rej eñtaan kõn nañinmej kein rej bõk kein kõm̦adm̦õd im uno ko rekkar, men in emaroñ lukkuun kadikl̦o̦k aer eñtaan kõn nañinmej eo aer im jipañ er ñan lo juon mour elem̦õn̦õn̦õ im el̦ap tokjãn. Ej juon menin mãlõtlõt ñe rein rejjab aepedped ñan bõk kein jipañ ko el̦aññe eto im elukkuun l̦ap aer eñtaan kõn nañinmej kein. a

Meñe Baibõl̦ ejjab juon bokin taktõ, ak naan ko ie remaroñ jipañ kõj ñe ewõr ad nañinmej ilo kõl̦mãnl̦o̦kjen̦. Kõmij karwaineneik eok ñan etale katak ko ilo magazine in me rej kwal̦o̦k kõn wãween an Baibõl̦ eo maroñ jipañ kõj ñan kijenmej kõn nañinmej ko me rej jelõt kõl̦mãnl̦o̦kjen̦.

a Naan in Keeañ ejjab kwal̦o̦k kain kõm̦adm̦õd ta ko juon armej ej aikuj bũki. Kajjojo armej ej aikuj lukkuun etale kein kõm̦adm̦õd ko repel̦l̦o̦k ñane m̦okta jãn an kõm̦m̦ane pepe eo an.