Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ka Bona Modimo yo a sa Bonagalego?

Na o ka Bona Modimo yo a sa Bonagalego?

“MODIMO ke Moya,” batho ga ba kgone go mmona. (Johane 4:24) Lega go le bjalo, Beibele e bolela gore batho ba bangwe ka kgopolo e itšego ba ile ba bona Modimo. (Baheberu 11:27) Seo se kgonega bjang? Na ruri o ka kgona go bona “Modimo yo a sa bonagalego”?—Bakolose 1:15.

Bapiša boemo bja rena le bja motho yo a belegwego e le sefofu. Na bofofu bja gagwe bo mo dira gore a se ke a kwešiša dilo tšeo di mo dikologilego? Ga go bjalo le gatee. Sefofu se hwetša boitsebišo bjoo bo se thušago go kwešiša batho, dilo gotee le ditiragalo tšeo di se dikologilego ka ditsela tše fapafapanego. Monna yo mongwe wa sefofu o ile a bolela gore: “Go bona ga se ga mahlo feela, dilo ka moka di laolwa ke monagano.”

Ka tsela e swanago, gaešita le ge o ka se kgone go bona Modimo ka mahlo, o ka diriša ‘mahlo a pelo ya gago’ go mmona. (Baefeso 1:18) Ela hloko ditsela tše tharo tšeo o ka dirago se ka gona.

“DI BONWA GABOTSE GO TLOGA TLHOLONG YA LEFASE”

Sefofu ka dinako tše dingwe se na le bokgoni bjo matla bja go tseba dilo ka go kwa le go kgwatha, e lego dilo tšeo di se dirišago go kwešiša dilo tšeo se sa kgonego go di bona. Ka mo go swanago, o ka diriša dilo tšeo o kgonago go di bona go hlahloba dilo tšeo di go dikologilego le go hlatha Modimo yoo a sa bonagalego yoo a bopilego dilo ka moka. “Gobane dika tša gagwe tše di sa bonagalego di bonwa gabotse go tloga tlholong ya lefase go ya pele, gobane di hlathwa ka dilo tšeo di dirilwego.”—Baroma 1:20.

Ka mohlala, nagana ka legae la rena. Lefase le bopetšwe gore re se fo phela go lona eupša le go thabela bophelo. Ge re ekwa moyana o fokago ga monate gare ga borutho bja letšatši, ge re eja seenywa se se rothišago mare goba re theeditše molotšana o bosana wa dinonyana re a thaba. Na dimpho tše ga di re botše gore Mmopi wa rena o a re naganela, ke yo botho le wa seatla se bulegilego?

Ke eng seo o ka ithutago sona ka Modimo ka go lebelela legohle? Seo re se tsebago ke gore magodimo a re bontšha matla a Modimo. Bohlatse bja morago bjale bja thutamahlale bo bontšha gore legohle le a gola le gore seo se direga ka lebelo le legolo kudu! Ge o lebelela kua godimo bošego, ela hloko se: Ke mang yo a dirago gore legohle le gole ka lebelo le le kaaka? Beibele e re botša gore Mmopi o na le “boati bja matla a magolo.” (Jesaya 40:26) Tlholo ya Modimo e re bontšha gore ke “Ramatlaohle”—“ke wa matla a phagamego.”—Jobo 37:23.

“YENA YO A MO HLALOSITŠEGO”

Mma wa bana ba babedi ba difofu o re: “Polelo ke karolo e bohlokwa kudu ya go ithuta. Ba botše dilo ka moka tšeo o di kwago le tšeo o di bonago, [ke moka] ge o se gae dula o ba botša seo o se bonago. O fetoga mahlo a bona.” Lega go le bjalo, le ge e le gore “ga go motho yo a kilego a bona Modimo ka nako le ge e le efe,” Morwa wa Modimo, e lego Jesu, “yo a lego sehubeng sa Tate ke yena yo a mo hlalositšego.” (Johane 1:18) Ka ge e le tlholo ya mathomo ya Modimo le Morwa yo a tswetšwego a nnoši, Jesu o ile a re thuša go kwešiša seo se lego legodimong. Ke mothopo o kaonekaone woo o ka re tsebišago Modimo yo a sa bonagalego.

Ela hloko dilo tše sego kae tšeo Jesu, yo a ilego a fetša nywaga e diketekete le Tatagwe a di hlalositšego ka yena:

  • Modimo o tšwela pele a šoma ka thata. “Tate o tšwetše pele a šoma go fihla mo nakong ye.”—Johane 5:17.

  • Modimo o tseba dinyakwa tša rena. “Tatago lena o tseba gore ke dilo dife tšeo le di nyakago le pele le mo kgopela.”—Mateo 6:8.

  •  Modimo o re hlokomela ka botho. “Tatago lena yo a lego magodimong, . . . [o] hlabišetša ba kgopo le baloki letšatši la gagwe gomme a nešetša ba ba lokilego le ba sa lokago pula.”—Mateo 5:45.

  • Modimo o re tšeela godimo re le motho ka o tee ka o tee. “Dithaga tše pedi ga di rekišwe ka tšhelete ya tšhipi ya theko e nyenyane. Lega go le bjalo, ga go le e tee ya tšona yeo e tlago go wela fase Tatago lena a sa tsebe. Eupša yona meriri ye ya dihlogo tša lena e badilwe ka moka. Ka gona, le se ke la boifa: Le ba bohlokwa go feta dithaga tše dintši.”—Mateo 10:29-31.

MOTHO YO A BONAGADITŠEGO MODIMO YO A SA BONAGALEGO

Difofu ka dinako tše dingwe di kwešiša dilo ka tsela yeo e fapanego le ya batho bao ba kgonago go bona. Sefofu se ka tšea moriti, e le lefelo leo le fodilego leo le šireleditšwego letšatšing, e sego lefelo feela la go swifala. Go swana le ge sefofu se sa kgone go bona moriti goba seetša, le rena re ka se kgone go kwešiša Modimo re sa thušwe ke selo. Ka gona, Jehofa o ile a re nea motho yo a kgonago go bontšha dika le semelo sa Gagwe ka mo go phethagetšego.

Motho yoo e be e le Jesu. (Bafilipi 2:7) Jesu ga se a bolela feela ka Tatagwe eupša o ile a ba a re bontšha gore Modimo o bjang. Morutiwa wa Jesu e lego Filipi o ile a kgopela gore: “Morena, re bontšhe Tatago.” Jesu o ile a mo araba ka gore: “Yo a bonego nna o bone le Tate.” (Johane 14:8, 9) Ke eng seo o ka se bonago go Jesu seo se hlalosago Tate?

Jesu o be a le borutho, a ikokobeditše e bile a batamelega. (Mateo 11:28-30) Semelo sa gagwe seo se lapološago se be se gogela batho go yena. Jesu o be a kwešwa bohloko ke ge a bona batho ba bangwe ba ekwa bohloko e bile o be a thaba le bao ba bego ba thabile. (Luka 10:17, 21; Johane 11:32-35) Ge o dutše o bala goba o ekwa dipego tša ka Beibeleng tša Jesu, naganišiša gomme o phediše ditiragalo tšeo kgopolong ya gago. Ge e ba o naganišiša ka tsela yeo Jesu a bego a dirišana le ba bangwe o tla kgona go bona gabotse gore Modimo o na le semelo se se kgahlišago kudu e bile o ka gogelega go Yena.

GO BOPA SESWANTŠHO SE SE FELETŠEGO

Go ya le ka mokgwa woo sefofu se ithutago dilo tšeo di se dikologilego, mongwadi yo mongwe o boletše gore: “Se kgona go hwetša boitsebišo ganyenyane-ganyenyane, go tšwa methopong e sa swanego (go kgwatha, go dupelela, go kwa bjalo bjalo), gomme ka tsela e itšego se kgomaganya boitsebišo bjoo ka moka sa bopa seswantšho se se feletšego.” Ka mo go swanago, ge o dutše o lebeledišiša mediro ya tlholo ya Modimo, o bala seo Jesu a se boletšego ka dika tša Modimo o tla thoma go ba le seswantšho se sebotse ka Jehofa. Yena o tla thoma go ba wa kgonthe go wena.

Jobo yo a phetšego mehleng ya bogologolo, o ile a dira se se swanago. Mathomong o ile a bolela ‘ka go se kwešiše.’ (Jobo 42:3) Eupša ka morago ga go hlahlobišiša mediro ya tlholo e kgahlišago ya Modimo, Jobo o ile a hlohleletšega go bolela gore: “Ke kwele ka wena ka mabarebare, eupša bjale leihlo la ka le a go bona.”—Jobo 42:5.

‘Ge e ba o ka tsoma Jehofa, yena o tla dira gore o mo hwetše’

Se e ka ba sa therešo go wena. ‘Ge e ba o ka tsoma Jehofa, yena o tla dira gore o mo hwetše.’ (1 Dikoronika 28:9) Dihlatse tša Jehofa di ka thabela go go thuša go tsoma le go hwetša Modimo yo a sa bonagalego.