Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Duzu A Le Ewudwazo Ne?

Duzu A Le Ewudwazo Ne?

Baebolo ne bua kɛ

 Edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “ewudwazo” wɔ Baebolo ne anu la vi Giliki edwɛkɛkpɔkɛ a·naʹsta·sis mɔɔ ɔ bo kile “ɛdwazolɛ” anzɛɛ “ɛdwazo wɔagyinla bieko” la anu. Saa bɛdwazo awie bɛfi ewule nu a, bɛmaa ɔsia ɔba ngoane nu kɛ mɔɔ ɛnee ɔde ye dɛba la.​—1 Kɔlentema 15:12, 13.

 Edwɛkɛkpɔkɛ “ewudwazo” ɛnle Hibulu Ngɛlɛlera ne mɔɔ bɛta bɛfɛlɛ ye Ngyekyeleɛ Dɛba ne la anu ɛdeɛ, noko ɔka nwolɛ edwɛkɛ. Kɛ neazo la, Nyamenle luale ngapezonli Hozia anwo zo bɔle ɛwɔkɛ kɛ: “Memkpɔne bɛ menvi Ɛbolɔ tumi bo ɔ? Menlie bɛ menvi Ewule asa anu ɔ?”​—Hozia 13:14; Dwobu 14:13-15; Ayezaya 26:19; Daneɛle 12:2, 13.

 Nienwu a bɛbadwazo menli a? Bɛbadwazo menli bie mɔ bɛahɔ anwuma bɛamaa bɛ nee Kelaese abɔ nu ali belemgbunli. (2 Kɔlentema 5:1; Yekile 5:9, 10) Baebolo ne fɛlɛ ɛhye “ewudwazo ne mɔɔ limoa,” edwɛkɛ ɛhye kile kɛ ewudwazo bieko bara. (Yekile 20:6; Felepaema 3:11) Bɛbadwazo menli wɔ ewudwazo ɛhye mɔɔ li amozi la anu wɔ azɛlɛ ye azo, na ewudwazo ɛhye a bɛbalua zo bɛadwazo menli dɔɔnwo bara ngoane nu a.​—Edwɛndolɛ 37:29.

 Kɛzi bɛbadwazo menli ɛ? Nyamenle ɛmaa Gyisɛse tumi kɛ ɔdwazo mowuamra. (Dwɔn 11:25) Gyisɛse bamaa “bɛdabɛ mɔɔ bɛwɔ ngakyelɛ nla ne mɔ anu la kɔsɔɔti” azia ara ngoane nu, kɛzi awie ko biala de, ye subane nee ninyɛne mɔɔ ɔkakye la. (Dwɔn 5:28, 29) Bɛdabɛ mɔɔ bɛbadwazo bɛ bɛahɔ anwuma la banyia sunsum nu sonlabaka, yɛɛ bɛdabɛ mɔɔ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la banyia sonlabaka mɔɔ te kpɔkɛ kpalɛ la.​—Ayezaya 33:24; 35:5, 6; 1 Kɔlentema 15:42-44, 50.

 Nwane mɔ a bɛbadwazo bɛ a? Baebolo ne ka kɛ “bɛbadwazo tenlenema nee bɛdabɛ mɔɔ bɛnle tenlenema la bɛavi ewule nu.” (Gyima ne 24:15) Tenlenema a le nɔhavoma mɔɔ bie mɔ a le Nowa, Sɛla nee Ebileham la. (Mɔlebɛbo 6:9; Hibuluma 11:11; Gyemise 2:21) Bɛdabɛ mɔɔ bɛnle tenlenema la a le menli mɔɔ bɛangola bɛanli Nyamenle ngyinlazo ne mɔ azo ɔluakɛ bɛnze noko bɛannyia nwolɛ adenle bɛanzukoa na bɛali zo la.

 Noko bɛnrɛdwazo bɛdabɛ mɔɔ bɛ ɛtane ne bole zo na bɛngola bɛngakyi la. Saa menli zɛhae mɔ wu a, bɛbanyia ɛzɛkyelɛ bɔkɔɔ mɔɔ bɛnlɛ anyelazo kɛ bɛbazia bɛara ngoane nu bieko a.​—Mateyu 23:33; Hibuluma 10:26, 27.

 Mekɛ boni a ewudwazo ne babɔ ɔ bo a? Baebolo ne hanle dole ɛkɛ ne kɛ anwuma ewudwazo ne babɔ ɔ bo wɔ mekɛ mɔɔ Kelaese ɛra la, na ɛhye bɔle ɔ bo wɔ 1914. (1 Kɔlentema 15:21-23) Bɛdabɛ mɔɔ bɛbadɛnla azɛlɛ ye azo la ewudwazo ne babɔ ɔ bo wɔ Gyisɛse Kelaese Ɛvolɛ Apenle Ko Tumililɛ ne anu, mekɛ mɔɔ bɛbayɛ azɛlɛ ne paladaese la.​—Luku 23:43; Yekile 20:6, 12, 13.

 Duzu ati a yɛbahola yɛalie ewudwazo ne yɛali a? Baebolo ne ka ewudwazo ngɔnla mɔɔ menli lile nwolɛ daselɛ la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. (1 Arelemgbunli 17:17-24; 2 Arelemgbunli 4:32-37; 13:20, 21; Luku 7:11-17; 8:40-56; Dwɔn 11:38-44; Gyima ne 9:36-42; 20:7-12; 1 Kɔlentema 15:3-6) Lazalɛse mɔɔ Gyisɛse dwazole ye la le neazo titili, ɔluakɛ ɛnee Lazalɛse ɛwu na yeli kenle nna, yɛɛ Gyisɛse yɛle nwanwane deɛ ɛhye wɔ menli dɔɔnwo anyunlu. (Dwɔn 11:39, 42) Bɛdabɛ mɔɔ ɛnee bɛdwazo bɛtia Gyisɛse bɔbɔ la angola anzu kpolera kɛ edwɛkɛ ne ɛnle nɔhalɛ, emomu bɛbɔle kpɔkɛ kɛ bɛku Gyisɛse nee Lazalɛse amu nwiɔ.​—Dwɔn 11:47, 53; 12:9-11.

 Baebolo ne maa yɛnwu kɛ Nyamenle lɛ tumi yɛɛ ɔkulo kɛ ɔdwazo mowuamra. Ɔkakye awie ko biala mɔɔ ɔbalua ye tumi kpole ne azo yeadwazo ye la anwo edwɛkɛ kɔsɔɔti. (Dwobu 37:23; Mateyu 10:30; Luku 20:37, 38) Nyamenle kola maa mowuamra sia ba ngoane nu, yɛɛ ɔkulo kɛ ɔyɛ ye zɔ! Mɔɔ fale ewudwazo ne mɔɔ bara la anwo la, Baebolo ne ka ye wɔ Nyamenle anwo kɛ: “Ɛ nwo balɔ ɛdawɔ ɛ sa anloa gyima.”​—Dwobu 14:15.

Ewudwazo ne anwo adalɛ edwɛkɛ

 Adalɛ edwɛkɛ: Ewudwazo ne a le ɛkɛla ne nee sonlabaka ne mɔɔ sia ka bɔ nu la.

 Nɔhalɛ ne: Baebolo ne kilehile kɛ ɛkɛla ne a le sonla mumua ne, tɛ sonla ne foa bie mɔɔ kɔ zo tɛnla aze wɔ ye ewule nzi la. (Mɔlebɛbo 2:7, ɔbodwɛkɛ, NW; Yizikeɛle 18:4, NW) Awie mɔɔ bɛdwazo ye bɛvi ewule nu la nee ye ɛkɛla ne ɛnzia ɛmbɔ nu; bɛsia bɛmaa ye sonlabaka fofolɛ kɛ ɛkɛla mɔɔ de aze la.

 Adalɛ edwɛkɛ: Bɛbadwazo menli bie mɔ na akee bɛazɛkye bɛ ɛkɛ ne ala.

 Nɔhalɛ ne: Baebolo ne ka kɛ “bɛdabɛ mɔɔ bɛyɛle ninyɛndane la, bɛbadwazo bɛ na bɛabua bɛ ndɛne.” (Dwɔn 5:29) Noko akee bɛbagyinla mɔɔ bɛbayɛ wɔ bɛ ewudwazo ne anzi la azo a bɛabua bɛ ndɛne ɛhye a na tɛ mɔɔ bɛyɛle kolaa na bɛawu la. Gyisɛse hanle kɛ: “Mowuamra bade Nyamenle Ara ne ane, na bɛdabɛ mɔɔ bɛkɛdie ye la banyia ngoane.” (Dwɔn 5:25) Bɛdabɛ mɔɔ ‘bɛkɛdie ye’ anzɛɛ bɛkɛyɛ ninyɛne mɔɔ bɛkɛzukoa wɔ bɛ ewudwazo ne anzi la, bɛbahɛlɛ bɛ aluma wɔ “ngoane buluku ne” anu.​—Yekile 20:12, 13.

 Adalɛ edwɛkɛ: Saa bɛdwazo awie a, sonlabaka ko ne ala mɔɔ ɛnee ɔlɛ kolaa na yeawu la a ɔbanyia ye a.

 Nɔhalɛ ne: Saa sonla wu a, ye nwonane ne kpɔlɔ na ɔyɛ ndɛtɛlɛ.​—Nolobɔvo ne 3:19, 20.