Gue na tënë ti yâ ni

Ti kaï fini ti mbeni zo so ayeke gue ti kui kuingo, Bible atene nyen na ndö ni?

Ti kaï fini ti mbeni zo so ayeke gue ti kui kuingo, Bible atene nyen na ndö ni?

Kiringo tënë ti Bible

 Bible asara pëpe tënë polele tongaso na ndö ti kaïngo fini ti mbeni zo so terê ti lo ason ngangu si lo yeke gue ti kui. a Me tënë so Bible atene na ndö ti fini nga na kuâ amû lege na e ti duti na mbeni pensé so ayeke na lege ni na ndö ni. Ti fâ mbeni zo ayeke na lege ni ape, me tongana mbeni zo atï na yâ ti mbeni état so a ye wala a ye ape lo yeke kui, ti sara ye kue gï ti tene lo ngbâ na fini ayeke pëpe mbeni ye so e doit gï ti sara ni.

 Bible afa so Nzapa so acréé e la ‘amû fini na aye kue’. (Psaume 36:9; Kusala 17:28). Fini ayeke kota ye mingi na lê ti Nzapa, ndani la lo ke ti tene mbeni zo afâ zo wala lo fâ terê ti lo wani (Exode 20:13; 1 Jean 3:15). Na ndö ni, Bible afa so a lingbi e bata fini ti e wani nga na fini ti amba ti e nzoni (Deutéronome 22:8). A yeke polele so Nzapa ahunda na e ti bâ fini ti e na nene ni.

Ka tongana mbeni zo ayeke na kobela so angbâ na lo ngoi mingi ape ti kui?

 Bible afa so ayeke na lege ni ape ti fâ mbeni zo même tongana zo ni ayeke na yâ ti mbeni kpale so a ye wala a ye ape lo yeke kui. Tapande ti Saül, Gbia ti Israël afa ni. Na yâ ti mbeni bira, na ngoi so Saül awara mbeni kota kä so nyen na nyen lo yeke kui na ni, lo hunda na zo ti yongo aye ti bira ti lo ti fâ lo (1 Samuel 31:3, 4). Zo ti yongo aye ti bira ti Saül ni ake. Me na pekoni, mbeni koli atene mvene atene ni la ni fâ Saül ndali ti so lo hunda na ni ti sara tongaso. Me David, so ayeke na oko pensé ti Nzapa na ndö ti ye ni so, afa na koli ni so ngbanga ti mênë ayeke na li ti lo.​—2 Samuel 1:6-16.

Tongana nyen na nyen mbeni zo ayeke gue ti kui, eskê a doit gï ti sara ye kue ti gboto yâ ti gigi ti lo?

 Tongana a yeke polele so mbeni zo atï na yâ ti mbeni état so nyen na nyen lo yeke kui, ti sara ye kue gï ti gboto yâ ti fini lo ayeke mbeni ye so Bible la ahunda ape. Me aye so Bible afa amû lege na e ti duti na mbeni nzoni bango ndo na ndö ni. Kuâ ayeke kota wato ti e; a yeke ye ti peko ti siokpari so ayeke na terê ti e (aRomain 5:12; 1 aCorinthien 15:26). Tâ tënë, kuâ ayeke mbeni ye so zo aye ni ape, me a lingbi e sara mbeto ni ape ndali ti so Nzapa amû zendo ti zingo azo so akui (Jean 6:39, 40). Tongana e bâ fini ti e na nene ni, e yeke gi ti soigné terê ti e na anzoni kode ti savango na kobela. Me ye so aye ti tene ape so, tongana mbeni zo atï na yâ ti mbeni état so nyen na nyen lo yeke kui na yâ ti kete ngoi, ti gi akode ti savango na kobela so alingbi ti sara si zo ni angbâ na fini ayeke pëpe mbeni ye so e doit gï ti sara ni.

Tongana zo afâ terê ti lo, eskê a yeke mbeni siokpari so Nzapa apeut ti pardonné ni ape?

 Ên-ën, Bible atene pëpe so tongana zo afâ terê ti lo Nzapa ayeke bâ ni tongana mbeni siokpari so lo peut ti pardonné ni ape. Tâ tënë, tongana mbeni zo afâ terê ti lo ayeke kota siokpari. b Me Nzapa acomprendre so aye tongana kobela ti li, kota vundu wala même ambeni sarango ye so a dü zo na ni ndungo apeut ti gue na lo ti fâ terê ti lo (Psaume 103:13, 14). Na lege ti Bible, Jéhovah adë bê ti azo so vundu ahon ndö ti ala. Na ndö ni Bible atene so “a yeke zingo ande na kuâ azo ti mbilimbili na azo so ayeke mbilimbili pëpe.” (Kusala 24:15). Ye so aye ti fa biani so mbeni beku ayeke dä ndali ti azo so asara akota siokpari, na tapande azo so afâ terê ti ala.

a Article so ayeke sara tënë na ndö ti kaïngo fini ti mbeni zo so terê ti lo ason ngangu si lo yeke gue ti kui, tongaso si lo bâ pasi ahon ndö ni ape. A peut nga ti si so adocteur apeut ti aidé mbeni zo ti kaï fini ti lo.

b Bible asara tënë ti ambeni zo so afâ terê ti ala. Me ala kue ayeke azo so asara ye so ague nde na ye so bê ti Nzapa aye.​—2 Samuel 17:23; 1 aGbia 16:18; Matthieu 27:3-5.