Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

Beku wa ayeke dä ndali ti akotara ti mbi?

Beku wa ayeke dä ndali ti akotara ti mbi?

A SARA ambeni ngu awe, a hunda mbeni tënë na yâ ti mbeni mbeti-sango (The Chosun Ilbo) ti Corée a tene: “‘Shim Cheong,’ nzoni wali so, so lo hinga nga lani ye oko na ndo ti Jésus ape so, lo gue na enfer?”

Hundango ndo ni so ayeke tâ gi ti mbana ni ngbanga ti so Shim Cheong ayeke mbeni maseka-wali ti yâ ti mbeni tere ti kodoro ti Corée. Lo sara lani asacrifice mingi ti bâ lege ti babâ ti lo so lê ti lo akanga. Depuis kâ juska laso, azo asara nzoni tënë ti lo. Nga, Shim Cheong aga mbeni nzoni tapande ndali ti amolenge-wali ti Corée.

Ti mingi ti azo, ti tene mara ti azo tongana Shim Cheong ayeke gue na enfer ndali ti so ala yeke Chrétien lani ape ayeke na lege ni ape, a yeke même tënë ti songo bê. Tongana a bâ ni nzoni, mbaï ti Shim Cheong ni abâ ti lo gigi depuis, même kozo ti tene tënë ti Christ asi na kete kodoro ti lo ni.

Na yâ ti mbeti-sango ni, a hunda mbeni kota zo ti nzapa ti hinga wala azo so akui sân ti tene ala hinga ye na ndo ti Jésus, ala kue la ayeke gue na enfer ni? Lo kiri tënë, lo tene: “E hinga ape. Nzapa oko la ahinga ye so ayeke si [na mara ti azo tongaso].”

TI WARA SALUT A HUNDA TI SARA NYEN?

Mbeni kota bakari ti aCatholique (The New Catholic Encyclopedia) atene: “Tongana zo aye ti wara salut, a lingbi lo wara batême si. Tongana ti so Christ lo wani, lo tene, tongana a kiri a dü zo na ngu nga na yingo vulu pëpe, lo lingbi pëpe ti lï na yâ ti Royaume ti Nzapa (Jn 3.5).” Mara ti tënë tongaso asara si ambeni zo apensé so azo so akui sân ti wara batême ayeke gue na enfer wala ala yeke bâ pasi na mbeni lege nde na peko ti kuâ ti ala.

Me, ambeni zo mingi abâ ti ala so tënë ni so agbu ngu ape. Azo kutu na kutu la akui, ala hinga Bible ape. Ala gue na lê ti wâ? Bible atene ti lo nyen na ndo ni?

BEKU SO BIBLE ASARA TËNË NI

Bible afa polele so Nzapa ayeke pëpe na sioni bango ndo na ndo ti azo so ahinga andia ti lo ape. Kusala 17:30 atene: “Nzapa akanga lê na ndo ti angoi so ala hinga ye lani pëpe.” Beku wa Bible amû na azo so akui sân ti wara lege ti manda ye na ndo ti Nzapa?

So Jésus atene: “Mo yeke duti ande na mbi na Paradis”, lo ye ti tene nyen la?

Kiringo tënë ni ayeke na yâ ti tënë so Jésus atene lani na oko ti asioni zo so a kanga lo na tere ti Jésus. Koli ni atene na Jésus: “Dabe ti mo na mbi tongana mo ga na yâ ti royaume ti mo.” Jésus atene nyen na lo? Lo tene: “Ti tâ tënë ni, mbi tene na mo laso: Mo yeke duti ande na mbi na Paradis.”—Luc 23:39-43.

Jésus aye ti tene na koli ni so lo yeke gue na yayu la? Ên-ën. Ti tene mbeni zo alï na yâ ti Royaume ti yayu, a lingbi “a kiri a dü” lo na ngu nga na yingo si, me ade mara ti ye tongaso asi na koli ni so ape (Jean 3:3-6). Nde na so, Jésus atene gi na lo atene lo yeke duti ande na Paradis. Teti so koli ni ayeke Juif, hinga ape lo hinga tënë ti paradis na ndo ti sese, wala yaka ti Eden, so a sara tënë ni na yâ ti kozo mbeti ti Bible (Genèse 2:8). Zendo so Jésus amû na lo aye ti fa na lo so a yeke zingo ande lo ti duti na Paradis so a yeke kiri ti leke ni na ndo ti sese ge.

Na ndo ni, Bible atene “a yeke zingo ande na kuâ azo ti mbilimbili na azo ti mbilimbili pëpe.” (Kusala 24:15). “Azo ti mbilimbili pëpe” ayeke azo so lâ oko ala sara ye so andia ti Nzapa afa so ape ngbanga ti so ala hinga ni lani ape. Jésus ayeke zingo ande koli ni so, so lo yeke zo ti mbilimbili pëpe, lo na azo kutu mingi mingi so akui ti ala sân ti hinga tâ tënë na ndo ti Nzapa. Na pekoni, na yâ ti Paradis ni kâ, a yeke fa ande andia ti Nzapa na ala, nga ala yeke wara ande lege ti fa so ala ye Nzapa nga ala kpe andia ti lo.

 ZINGONGO AZO TI MBILIMBILI PËPE

Tongana a zingo azo ti mbilimbili pëpe na kuâ, fade a yeke fâ ngbanga ti ala alingbi na asioni ye so ala sara ândö so? Ên-ën. A-Romain 6:7 atene: “Zo so akui awe, a zi siokpari ti lo na li ti lo awe.” Azo ti mbilimbili pëpe afuta siokpari ti ala na ngoi so ala kui. A yeke fâ ande ngbanga ti ala alingbi na aye so ala yeke sara ande na peko ti so a zingo ala na kuâ, me pëpe a lingbi na aye so ala sara ândö kozo ti tene ala kui. Ala yeke bâ nzoni dä tongana nyen?

Ti azo ti mbilimbili pëpe, na peko ti so a yeke zingo ala, lege ayeke zi na ala ti manda andia ti Nzapa, so ayeke na yâ ti ambeni mbeti nde na lege ti fä. Na pekoni, a yeke fâ ngbanga ti ala “a lingbi na aye so ala sara”, so ti tene tongana ala sara ye ague oko na andia ni, ala yeke ngbâ na fini, me tongana ala gue nde na ni, ala yeke kui (Apocalypse 20:12, 13). Ti mingi ti azo ti mbilimbili pëpe ni, tongana ala manda tënë ti Nzapa na ala sara ye ague oko na ni, tâ pasa la ala yeke wara ti ngbâ na fini lakue lakue na ndo ti sese ge.

Fango ye ti Bible so amû maboko na azo mingi ti kiri ti mä na bê na Nzapa. Yeong Sug ayeke mbeni oko ti ala. Lo kono lani na yâ ti sewa ti akota Catholique. Ambeni zo ti yâ ti sewa ti lo ayeke abua. Teti so lo ye ti ga soeur, lo lï couvent. Me na pekoni, lo sigigi na couvent ni ngbanga ti so aye so lo bâ kâ azia vundu mingi na bê ti lo. Mbeni ye ni ayeke so, a yeke lani ngangu na lo ti yeda na tënë ti enfer ngbanga ti so, na lo, ti sara pasi na azo na lê ti wâ ayeke na lege ni ape nga ayeke yengo zo la ape.

Na pekoni, mbeni Témoin ti Jéhovah afa versê so na Yeong Sug, so a tene: “Ala so ayeke na fini, ala hinga fade ala kui; me akinda ahinga ye oko pëpe, wala futa ayeke pëpe teti ala.” (Zo-ti-fa-tene 9:5). Témoin ni amû maboko na lo ti bâ so akotara ti lo ayeke bâ pasi pëpe na yâ ti enfer. Me, a yeke tongana mo bâ mo tene ala yeke lango ti ku na ngoi so a yeke zingo ala ande.

So Yeong Sug ahinga so azo mingi ade ti mä tâ tënë ti Bible ape, lo gi ti sara ye alingbi na tënë so Jésus atene na Matthieu 24:14, a tene: “A yeke fa ande nzoni tënë ti royaume so na ndo ti sese kue so azo ayeke dä tongana mbeni tënë ti témoin ndali ti amara kue. Na pekoni, nda ni ayeke ga.” Laso, lo yeke fa nzoni tënë nga na pendere beku ti zingongo ti akuâ so na amba ti lo.

“NZAPA AYEKE SARA KANGBI NA POPO TI AZO PËPE”

Bible atene: “Nzapa ayeke sara kangbi na popo ti azo pëpe, me na yâ ti amara kue, zo so akpe mbeto ti lo na asara ye so ayeke mbilimbili, lo yeke nzere na lê ti Nzapa.” (Kusala 10:34, 35). So ayeke pendere ye so e kue e yeke ku na mbage ti Nzapa la, lo so andoye “mbilimbili na fango ngbanga ti mbilimbili”.—Psaume 33:5.