Preskoči na vsebino

Podelitev diplom 135. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Podelitev diplom 135. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead

Na podelitvi diplom 135. razredu Watchtowerjeve biblijske šole Gilead je 14. septembra 2013 v izobraževalnem središču Jehovovih prič v Pattersonu v zvezni državi New York programu prisluhnilo okoli 10.500 prisotnih. Ta šola usposablja Jehovove priče, ki so izkušeni oznanjevalci, da bi bili na svoji dodelitvi še učinkovitejši.

Uvodne besede, ki jih je izrekel Guy Pierce, član Vodstvenega organa Jehovovih prič in predsedujoči programa, so temeljile na Mateju 28:19, 20: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. [...] Ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal.«

Brat Pierce je poudaril, da so te Jezusove besede sprožile verižno reakcijo, ki traja še danes. Med pridobivanje učencev spada to, da ljudi učimo, naj ravnajo tako, kakor je zapovedal Jezus. Seveda sem spada tudi njegova zapoved, naj se oznanjuje »ta dobra novica o kraljestvu«. (Matej 24:14) Tako vsak učenec postane oznanjevalec in učitelj Kraljestva. In kakšen je rezultat? »Število prebivalstva [po svetu] je naraslo,« je rekel brat Pierce, »prav tako število Božjega ljudstva.«

»Dali so preko svojih zmožnosti.« Thomas Cheiky, član ameriškega podružničnega odbora, je svoj govor temeljil na 2. Korinčanom 8:1–4. Čeprav so bili v prvem stoletju člani občin v Makedoniji zelo revni, so kljub temu vztrajali, da želijo prispevati za brate in sestre v Jeruzalemu, ki so bili v potrebi. Diplomanti Gileada so pokazali enako radodarnost in požrtvovalnost.

Lahko smo tudi prepričani, da so bili Makedonci razumni in niso dali tako veliko, da bi s tem ogrozili svojo družino ali oseben odnos z Bogom. Brat Cheiky je diplomantom svetoval, naj bodo tako kot Makedonci uravnovešeni, ko dajejo.

»Šola se je končala.« Samuel Herd, član Vodstvenega organa, je opozoril, zakaj naj bi se diplomanti vedno spominjali šolanja v Gileadu. Tako kot lahko prijetna melodija, ki jo slišimo zjutraj, ostane v naših mislih še ves dan, tako lahko dragoceni spomini iz Gileada diplomantom pomagajo vztrajati še dolgo po tem, ko je šole konec.

Brat Herd je diplomante spomnil, da je Božji spomin brezmejen. Čeprav je v vesolju na milijarde zvezd, Bog vsako kliče po imenu. Vse bodo vedno v njegovem spominu. (Psalm 147:4) Koliko bolj si bo torej zapomnil trud, ki so ga diplomanti vložili v šolanje v Gileadu! Nakopičili so si »zaklade v nebesih« in tega ne more nihče ukrasti iz Jehovovega spomina. (Matej 6:20)

Diplomanti lahko upravičeno cenijo svoje spomine na šolo Gilead, saj si je Bog zapomnil ves njihov trud in ljubezen, ki jo kažejo do njega. »Ko vas bodo preplavili prijetni spomini na to šolo in vam tako polepšali dan,« je povedal brat Herd, »se ne pozabite zahvaliti tistemu, ki je razlog za vaše veselje – Jehovu. Naj ti spomini vedno ostanejo z vami. Lahko da vam bodo še zelo koristili.«

»Zanašajte se na Jehovovo brezmejno moč.« Sam Roberson, eden od učiteljev v šoli Gilead, je diplomante spodbudil, naj se takrat, ko se spoprijemajo z novimi izzivi, zanašajo na Jehovovo moč in ne na svojo. V Efežanom 3:20 piše, da lahko Bog stori »neizmerno več od vsega tega, kar prosimo ali kar si zamišljamo«. Njegova moč tako zelo presega našo zmožnost dojemanja, da celo izraz »neizmerno več od vsega tega, [...] kar si zamišljamo,« ne zajame njegove celotne moči, saj v Efežanom pravi, da lahko naredi »več« od tega.

Jehovova brezmejna moč je na voljo vsakemu kristjanu. Jehova je takrat, ko se spoprijemamo z velikimi težavami, kot »strašen junak« ali »silen junak«. (Jeremija 20:11; Ekumenska izdaja) Brat Roberson je diplomante spomnil, da jim bo Jehova pomagal prestati kakršne koli težave ali stiske, s katerimi se bodo srečevali.

»Ohranite svoje dostojanstvo pri delu v prid Kraljestva.« William Samuelson, ki je prav tako eden od učiteljev v šoli Gilead, je pojasnil, da so si diplomanti pridobili dostojanstvo pri delu v prid Kraljestva v dveh pogledih. Kot prvo, spoštovanje so si prislužili s svojim delom pred in med šolanjem. Kot drugo, še naprej si pridobivajo čast in spoštovanje s tem, da zastopajo najvišjo vlado v vesolju – Božje kraljestvo.

Kako lahko diplomanti ohranijo svoje dostojanstvo? Brat Samuelson jih je spodbudil, naj izkazujejo čast Jehovu in spoštujejo druge. Posnemajo naj Jezusa, ki je z drugimi vedno ravnal dostojanstveno, tudi kadar jih je moral pokarati ali jim svetovati. Kakšen bo rezultat? Tako kot apostol Pavel bodo še bolj dostojanstveni, saj bodo poveličevali svoje oznanjevanje, ne pa sebe. (Rimljanom 11:13)

»Oblast konjev je [...] v njihovih ustih.« Michael Burnett, še eden od učiteljev v šoli Gilead, je pokazal, da smo del izpolnitve besed iz Razodetja 9:19, saj na oznanjevanju lahko govorimo z avtoriteto, ker uporabljamo to, kar se učimo na krščanskih shodih. Brat Burnett se je nato pridružil razpravi z diplomanti, ki so z drugimi delili doživetja z oznanjevanja med šolanjem v Gileadu. Nekatera od njih so tudi uprizorili. Na primer, neki diplomant je vzbudil zanimanje zaposlenega na bencinski črpalki z vprašanjem: »Kdaj so se začeli in kdaj končali določeni časi narodov?« (Luka 21:24) Kasneje sta s tem moškim poiskala odgovor na to vprašanje v 4. poglavju Danielove knjige in v dodatku knjige Kaj Biblija v resnici uči?.

»Njihovo srce se je utrdilo.« Adrian Fernandez, član ameriškega podružničnega odbora, je intervjuval dva para diplomantov. Brat Helge Schumi je govoril o tem, da Sveto pismo poroča, da so nekateri Božji služabniki po tem, ko so prejeli kakšno posebno prednost, postali prevzetni. Zato so med šolanjem v Gileadu vsi velikokrat dobili nasvet, da naj ostanejo ponižni. (2. kroniška 26:16) Tudi brat Peter Canning je omenil modre nasvete o ponižnosti, ki so jih dobili med lekcijo o učenju krajevnega jezika. Dejal je: »Ne bodite prevzetni. Kadar vam kaj ne gre od rok, se ne bojte pošaliti na svoj račun.« Vsi štirje diplomanti so izrazili hvaležnost za to, da jih je šolanje okrepilo za nadaljnje delo in jim utrdilo srce. (Hebrejcem 13:9)

»Veselite [se] tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luka 10:20) Geoffrey Jackson, član Vodstvenega organa, je na podelitvi podal osrednji govor. Za razliko od prejšnjih diplomantov šole Gilead večina zdajšnjih ne bo dobila dodelitve, s katero bi utirali pot oznanjevanju, oziroma ne bodo imeli navdušujočih doživetij z oznanjevanja na neobdelanih področjih. Kakšno stališče naj bi imeli glede tega?

Ko se je 70 Jezusovih sledilcev vrnilo z oznanjevalske kampanje, so navdušeno poročali, da so v Jezusovem imenu izganjali demone. (Luka 10:1, 17) Jezus je priznal, da so ta doživetja res vznemirljiva. Kljub temu jim je rekel: »Vendar se ne veselite tega, da so vam duhovi podrejeni, ampak se veselite tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luka 10:20) S tem jim je dal vedeti, da ne bodo imeli vsak dan takšnih vznemirljivih doživetij. Ne smejo se osrediniti na svoje dosežke, ampak na to, da so zvestovdani Jehovu, in na to, da so njihova »imena zapisana v nebesih«.

»Jezusove besede, ki jih je namenil 70 učencem, se nanašajo tudi na nas,« je povedal brat Jackson. Ne smemo dopustiti, da bi naše veselje izviralo samo iz dosežkov našega oznanjevanja oziroma da bi predvsem po njih merili svojo zvestobo. Le če bomo v tesnem odnosu z Jehovom in bomo marljivo delali v njegovi službi, bomo pridobili pravo veselje in res dokazali zvestobo.

Celo Jezus se je kdaj znašel v okoliščinah, ki bi mu lahko vzele pogum. Na primer, ko je nahranil na tisoče ljudi, so mu ti začeli slediti. (Janez 6:10–14, 22–24) Vendar pa so se mnogi nedolgo za tem spotaknili ob njegov nauk. Tako jih je od navdušene množice kmalu ostala le peščica. (Janez 6:48–56, 60, 61, 66) V nasprotju z večino pa so bili zvesti apostoli odločeni ostati z Jezusom. S tem so dali dober zgled, saj se niso osredinjali na rezultate, ampak na svojo zvestobo in tesen odnos z Jehovom. (Janez 6:67–69)

Zadnji del programa. Ko so diplomanti prejeli svojo diplomo, je eden od njih v imenu vseh prebral zahvalno pismo. Brat Pierce je program zaključil z mislijo, da Božji častilci, tudi diplomanti šole Gilead, v očeh tega sveta niso nič posebnega. (Apostolska dela 4:13; 1. Korinčanom 1:27–31) Vseeno Jehova sprejema našo predanost in nam daje svojega svetega duha. Na Jehova ne naredi vtisa naša izobrazba, ampak, kot je dejal brat Pierce, »nanj naredi vtis naša zvestoba, naša vdanost in naša predanost njemu«.