Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj mi starša ne zaupata?

Zakaj mi starša ne zaupata?

Mladi vprašujejo:

Zakaj mi starša ne zaupata?

»Želim si, da bi mi starša pustila malo več svobode. Ne gre za to, da bi rada šla daleč. Želim si recimo samo obiskati teto, ne da bi mamo skrbelo, da mislim oditi od doma.« (Sara, 18 let) *

»Starša vedno sprašujem, zakaj mi ne zaupata, ko želim s prijatelji ven. Pogosto mi odgovorita: ‚Na tebe se lahko zaneseva, ne zaupava pa tvojim prijateljem.‘ Res me moti, ko to rečeta!« (Kristina, 18 let)

ZAUPANJE je v marsičem podobno denarju. Težko ga je prislužiti, z lahkoto pa izgubiti. In ne glede na to, koliko ga imaš, ga nikoli ni dovolj. »Kadar koli želim ven,« pravi 16-letna Ilijana, »me starša zasujeta z vprašanji, kam grem, s kom grem, kaj bom počela in kdaj se vrnem. Saj vem, da sta moja starša, ampak razjezi me, ko me takole zaslišujeta.«

Ali se ti včasih zdi, da bi ti starša lahko bolj zaupala? Če se s tem strinjaš, kaj lahko storiš? Najprej si poglejmo, zakaj je zaupanje tako veliko jabolko spora med mnogimi starši in mladimi.

Mladostne tegobe

V Bibliji jasno piše, da »zapusti mož očeta svojega in mater svojo«. (1. Mojzesova 2:24) Seveda to velja za oba spola. Ne glede na to, ali si fant ali dekle, je bistvo adolescence oziroma mladostništva v tem, da te pripravi na čas, ko boš dorasel temu, da zapustiš dom in si morda tudi sam ustvariš družino.

Toda odrasti ne moreš kar čez noč, pri določeni starosti oziroma kot bi stopil skozi vrata. Prehod je bolj podoben stopnicam, po katerih se moraš vzpenjati korak za korakom. Seveda se morda s staršema ne strinjaš povsem, kako daleč si že prišel po teh stopnicah. »Stara sem 20 let, pa se še vedno dajemo okoli tega,« pravi Marija. Zdi se ji, da starša ne zaupata njeni izbiri prijateljev. »Mislita, da v težavni situaciji ne bom zbrala dovolj poguma, da bi se umaknila. Skušam jima dopovedati, da sem to že storila, ko je prišlo do česa takega, vendar jima to ni dovolj!«

Marijine besede odkrivajo, da je med mladimi in njihovimi starši lahko kar precej napetosti okoli zaupanja. Ali je tako tudi pri vas doma? Če je, kako si lahko pridobiš več zaupanja svojih staršev? In če si zapravil njuno zaupanje zaradi kakih nespametnih dejanj, kako lahko škodo popraviš?

Dokaži, da si vreden zaupanja

Apostol Pavel je kristjanom v prvem stoletju pisal: »Preverjajte sami sebe.« (2. Korinčanom 13:5) Res je, da tu ni mislil predvsem na mladostnike, toda načelo je uporabno tudi v tem obdobju odraščanja. Pogosto ti bodo drugi zaupali toliko, kolikor se sam izkažeš vreden zaupanja. To ne pomeni, da moraš biti popoln. Navsezadnje vsi delamo napake. (Propovednik 7:20) Ampak ali v celoti gledano tvoje obnašanje staršema kaže, da ti ne moreta preveč zaupati?

Pavel je denimo napisal: »Želimo [se] v vsem pošteno vesti.« (Hebrejcem 13:18) Vprašaj se: Koliko sem bil do zdaj iskren, ko sem staršema povedal, kam grem in kaj bom počel? Razmisli o tem, kaj so rekli nekateri mladi, ki so se morali glede tega brezkompromisno preiskati.

Lori: »Po elektronski pošti sem si skrivaj dopisovala s fantom, ki mi je bil všeč. Starša sta to odkrila in mi rekla, da moram nehati. Obljubila sem, da bom, pa nisem. To se je vleklo eno leto: dopisovala sem si s fantom, starša sta to odkrila, jaz sem se jima opravičila in obljubila, da bom nehala, nato pa sem spet naredila enako. Prišlo je tako daleč, da mi nista nič več zaupala!«

Zakaj misliš, da je Lori izgubila zaupanje svojih staršev, in kako bi se lahko po prvem pogovoru o težavi obnašala bolj odgovorno? Napiši odgovor.

․․․․․

Beverly: »Starša mi glede fantov nista zaupala, toda zdaj lahko razumem, zakaj ne. Spogledovala sem se z dve leti starejšimi od sebe. Ure in ure sem z njimi klepetala po telefonu in ko smo prišli kje skupaj, sem se vedno pogovarjala samo z njimi in skoraj z nikomer drugim. Starša sta mi za en mesec vzela telefon in mi nista dovolila v družbo, kjer so bili tudi ti fantje.«

Zakaj misliš, da je Beverly za nekaj časa izgubila zaupanje svojih staršev, in kaj bi lahko storila, da bi popravila škodo?

․․․․․

Annette: »Bilo je še v osnovni šoli, ko sva bili s prijateljico na neki zabavi in sva vzeli domov vsaka po eno pivo. Vedeli sva, da nama tega starši ne bi dovolili, a sva se vseeno odločili, da ga bova odnesli s sabo in spili kasneje, samo za hec. Prijateljičini mami to ni ostalo skrito. Našla je pločevinko piva. Nato je prišlo na dan, da imam tudi jaz svojo. Najhujše je bilo videti razočaran obraz moje mame!«

Če bi bila Annette tvoja mlajša sestra, kaj bi ji svetoval, da bi si lahko znova pridobila mamino zaupanje?

․․․․․

Znova si pridobi zaupanje

Kaj, če tudi tvoja starša tebi ne zaupata dovolj zaradi podobnih dejanj, o kakršnih si lahko bral v tem članku? Četudi je tako, še ni vse izgubljeno. Kaj pa lahko narediš?

Starša ti bosta verjetno bolj zaupala, če se boš odgovorno obnašal. Za lažjo predstavo: Zamisli si človeka, ki je zadolžen pri banki. Če svoj dolg redno odplačuje, si bo pridobil zaupanje te ustanove in morda mu bo ta v prihodnje celo pripravljena posoditi še več denarja. Podobno je doma. Če dokažeš, da si vreden zaupanja, tudi v majhnih rečeh, ti bosta starša v prihodnje verjetno bolj zaupala.

Annette je to sčasoma dojela. »Ko si mlajši,« pravi, »se še ne zavedaš povsem, kako zelo pomembno je, da ti drugi lahko zaupajo. Sedaj čutim večjo odgovornost in želim delati tako, da ohranim zaupanje staršev.« Kaj se lahko iz tega naučiš? Namesto da se pritožuješ, da ti starša ne zaupata dovolj, se raje osredini na to, da se vedeš kot tak, ki je vreden zaupanja.

Ali si denimo zanesljiv na spodaj opisanih področjih? Označi okvirčke pred področji, na katerih ti to še ni uspelo:

□ pridem domov ob dogovorjeni uri

□ sem točen

□ nalogo opravim do konca

□ skrbim, da je moja soba čista

□ razumno uporabljam telefon

□ izpolnim vse, kar obljubim

□ z denarjem ravnam odgovorno

□ vstanem pravočasno, ne da me je treba že priganjati

□ govorim resnico

□ priznam napake in se opravičim

□ drugo ․․․․․

Zakaj se ne bi sam pri sebi odločil, da boš dokazal, da si vreden zaupanja na področjih, ki si jih označil? Upoštevaj nasvete iz Biblije: »Odložit[e] staro osebnost, ki ustreza vašemu prejšnjemu vedenju.« (Efežanom 4:22) »Naj vaš ‚da‘ pomeni da.« (Jakob 5:12) »Govorite resnico vsak s svojim bližnjim.« (Efežanom 4:25) »Bodite poslušni svojim staršem v vsem.« (Kološanom 3:20) Sčasoma bodo drugi, tudi tvoja starša, videli, da napreduješ. (1. Timoteju 4:15)

Kaj pa, če se ti zdi, da ti starša kljub tvojemu velikemu prizadevanju ne zaupata toliko, kolikor bi si zaslužil? Zakaj se ne bi z njima o tem pogovoril? Namesto da se pritožuješ, da bi ti onadva morala bolj zaupati, ju raje spoštljivo vprašaj, kaj menita, kaj bi ti moral storiti, da bi si pridobil njuno zaupanje. Jasno jima predstavi svoje cilje.

Ne pričakuj, da bosta kar takoj spremenila omejitve, ki sta ti jih postavila. Nedvomno se bosta hotela prepričati, ali boš res izpolnil tisto, kar si obljubil. To je tvoja priložnost, da se dokažeš, da si vreden zaupanja. Sčasoma ti bosta prav gotovo bolj zaupala. Tako je bilo pri Beverly, ki smo jo navedli prej. »Veliko težje si je pridobiti zaupanje kakor pa ga izgubiti,« pravi in dodaja, »zaupanje si ravnokar pridobivam in občutek je čudovit!«

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 Imena v tem članku so spremenjena.

V RAZMISLEK

▪ Zakaj sta starša morda še vedno zadržana glede tega, da bi ti bolj zaupala, čeprav se zelo trudiš, da bi bil vreden zaupanja?

▪ Zakaj je pomembno, da se pogovoriš s staršema, če si želiš, da bi ti bolj zaupala?

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

Osredini se na to, da s svojim vedenjem kažeš, da si vreden zaupanja

[Shema/slika na strani 28]

Da bi odrasel v človeka, ki se mu lahko zaupa, moraš skozi mladost korak za korakom, prav kakor bi se vzpenjal po stopnicah

[Shema]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ODRASLOST

MLADOSTNIŠTVO

OTROŠTVO