Kajn, najstarejši otrok prvih dveh ljudi, se je poročil z eno od svojih sester ali s kako drugo bližnjo sorodnico. Do takšnega sklepa lahko pridemo, če razmislimo o tem, kaj Sveto pismo pove o Kajnu in njegovi družini.

Dejstva o Kajnu in njegovi družini

•   Vsi ljudje smo potomci Adama in Eve. Bog je »iz enega človeka [Adama] [...] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju«. (Apostolska dela 17:26) Adamova žena Eva je postala »mati vseh živih«. (1. Mojzesova 3:20) Zato se je Kajn moral poročiti s potomko Adama in Eve.

•   Kajn in njegov brat Abel sta bila prva od številnih otrok, ki so se rodili Evi. (1. Mojzesova 4:1, 2) Ko je bil Kajn pregnan zaradi umora svojega brata, se je pritožil: »Če me bo kdo srečal, me bo zagotovo ubil.« (1. Mojzesova 4:14) Koga se je bal? V Svetem pismu piše, da so se Adamu »rodili sinovi in hčere«. (1. Mojzesova 5:4) Očitno so lahko ti drugi potomci Adama in Eve predstavljali nevarnost za Kajna.

•   Na začetku človeške zgodovine ni bilo neobičajno, da se je kdo poročil s sorodnikom. Zvesti Abraham se je denimo poročil s svojo polsestro. (1. Mojzesova 20:12) Prve prepovedi glede takšnih porok so bile zapisane v Postavi, ki je bila dana Izraelcem stoletja za Kajnom. (3. Mojzesova 18:9, 12, 13) Videti je, da so bili otroci, ki so se takrat rodili bližnjim sorodnikom, manj dovzetni za prirojene hibe, kakor so danes.

•   Sveto pismo predstavi poročilo o Adamu, Evi in njuni družini kot točno zgodovino. Natančne rodovniške zapise, ki segajo do Adama, lahko najdemo v 1. Mojzesovi knjigi, ki jo je napisal Mojzes, pa tudi v spisih zgodovinarjev Ezra in Luka. (1. Mojzesova 5:3–5; 1. kroniška 1:1–4; Luka 3:38) Biblijski pisci navajajo Kajnovo zgodbo kot zgodovinski dogodek. (Hebrejcem 11:4; 1. Janezovo 3:12; Juda 11)