Skip to content

Skip to table of contents

LONGANEDHA DHI RI 21

DYI 107 Akodho jidha Mungu bbai

Ni lai ndoa dhi le inga ke ká ni ka ni ba ngbaribbai?

Ni lai ndoa dhi le inga ke ká ni ka ni ba ngbaribbai?

“B’lo pli kʉ ná isɨle ká ie ká ndi ba? Le ró dzi dada bblo pli kʉ ná rǎ-kpa djolu.”​—MEZ. 31:10.

RI NǍ LO

I lo nǎ le tilo djo ná Bibilia nǎ kanuni ka ndi kó nzá d’e ndoa chi ná ndrŭ tsotso ndima vʉ ndima lai ndoa dhi ndrŭ bblo. Ndirigoti ridho ngbaribbai ma kutaniko nǎ nja ndrŭ ka ndima kó ndoa ji ndima chi ná ndrŭ tsotso ndiro kpa vʉ ndima lai ndoa dhi ndrŭ bblo d’e nari.

1-2. (a) Ndoa ndima si chi na ná ndrŭ ndima vʉ nari njí ká ringani Wakristo ddinga ngbá lo djo? (b) “Fiasé” le nji nari na mana ká kʉ addu? (Anja “lonanga le tu nari.”)

 NI KÁ jiri ni si ndoa chi? Nga mai ndoa le chi nari dhé kʉ hwè le ka le ba ná chu ro, bí kʉ ná Wakristo kpa é jadda inga ngó ma ró kpa adi riji ndima ba ndoa ndima chi na ná le inga ke. Bbʉbbʉ dhé, fiasé tso ni nga nari njí ringani ni é tayari mbø dhi lo kana, ni li ni kana kau kpakpa Yova na ndirigoti ni chu ni ni niro bblo. a (1 Ko. 7:36) Njati ni njiri fø ró ri ka ndi kaka ni sie hwè na nidhó ndoa kana.

2 Føro mai, bblo kʉ ni dho ná ni lai ni ba ndoa dho nari ro nga e sʉsʉ ri. (Mez. 31:10) Ndirigoti rie b’lo ma ni ba bblo ni ji ni chu ná le ró, fiasé tso ni nga nari ngae sʉsʉ ri. b I lo nǎ ko si loti addu ma ka ndi kó nzá d’e ndoa chi ná Wakristo tsotso ndima ba ndima lai ndoa dhi le ndirigoti ndima nga fiasé tso d’e ná lo djo. Ndirigoti ko si ngbaribbai ma kutaniko nǎ ndrŭ ka ndima kó ndoa ji ndima chi ná ndrŭ tsotso nari nja.

NI KÁ KA NI BA BBLO KɄ NI DHO NÁ NI LAI NDOA DHO NGBARIBBAI?

3. Nzá d’e ndoa chi ná Mukristo ká ka ndi ddinga ngbá lo djo ndi lai ndi ne ndoa dho ná saa na?

3 Njati rie b’lo ni nja ji ni ji ná le ri ró, ri kʉ bblo ni chu ni ká jiri ni lai ndoa dhi le dhó é ngbá sifa nari, fiasé tso ni nga nari njí. c Njati ni njiri fø nzá ró, ni ka ni bbá bblo kʉ ni dho ná ndoa dhi le ndirigoti ni ra fiasé njidha tso nga nga kʉ bblo ni dho ná le na. Bbʉbbʉ dhé, ie ma ni vʉ ndi é ni lai ndoa dhi le ró, ringani ri é batiso ba ná Mukristo. (1 Ko. 7:39) Ro, ri nga kʉ batiso ba ná ndrŭ krʉ i ka ndima é bblo ni dho ni chi na ndoa d’e ri. Føri dzá lo dho adhu i ngadhudha ni tso: ‘Madhó muradi ká kʉ addu maisha nǎ? Ma ká adi rine ma lai ndoa dhi le sie ngbá sifa na? Ma b’o le dhó ro ná lo ká kʉ kiasi na i nì?’

4. Nja ndrŭ ká nzingʉe nga ngbá lo djo ndima lai ndoa dhi ndrŭ ndima ngʉ ne ná saa na?

4 Njati rie ni lai ndoa dhi le ni ne ri ró, bbʉbbʉ dhé ni ka ni é b’lo ni nzinga fø lo djo ro. (Flp. 4:6) Bbʉbbʉ dhé, Yova nzá pi ddikpa ndoa dhi le ro ni dho anziro ri. Ro, ke adi ndi dyu lili nidhó lo u ná lo ma, ngbaribbai ma ni ni mbu nari ma na ro ndirigoti ke ka ndi kó ni tsotso ko nja ni ba ni lai ndoa dhi le d’e. Føri dzá lo dho ara anzi ngbaribbai ma ni ni mbu nari ma, ni ji ná lo ma na ni d’ra ke dho nari na. (Zb. 62:8) Anziri ke bbʉ ngatsovedha ma, nyodyu ma na ni dho. (Yak. 1:5) d États-Unis nǎ di ná le-djo John po nzá ndi d’e ndoa chi nari njí ndi nzingʉe ndidhó sala nǎ ná lo: “Ma d’rangʉe ma lai ndoa dhi le dhó ma ji é ná sifa Yova dho. Ma nzingʉeri ke kó ma tsotso ma ba ma lai ndoa dhi le. Føri kina, ma nzingʉeri ke kó ma tsotso ma é bblo kʉ ná sifa na ndiro ma sie bblo kʉ ná dzaba d’e.” Sri Lanka nǎ di ná le-ve Tanya pori: “Ma lai ndoa dhi ke ma ngʉ ne nari kana ma nzingʉeri Yova kó ma tsotso nja ma tøni chi ndi dho, ma é bblo nganjadha na ndirigoti ma é hwè na.” Njati ni ba ni lai ndoa dhi le inga ke thei nzá ma ró, Yova tsoni ndi si ndi dyu lili ni ro ndirigoti ndi si jidha dho ni dho nidhó lo u nari bbai.​—Zb. 55:22.

5. Nzá d’e ndoa chi ná Wakristo ká ka ndima nju ngbà ji Yova ná le na ngbaribbai? (1 Wakorinto 15:58) (Anja ji maddi.)

5 Biblia ko li kpakpa ko é “ko nji ná ritsi na bí Bboke dzá njí kana.” (Azø 1 Wakorinto 15:58.) Njati ni é Yova dzá njí kana ni nji ná ritsi na bí ró, føri si rili ni nju njonjo kʉ ná le-djoi ma, le-vei ma na na. Fø chu nǎ nzá ni ka ni ba kpakpa ka ndi li ni ná bbakau dhé ri, ro ri si rili ni nju nzá d’e ndoa chi ná jiji Yova ndirigoti nì ndi thí lili Yova dho ndi nji ná njí djo ná le na. Ndirigoti ni di ni dho ka ná lo nji krʉ ni bbʉ hwè Yova dho d’e ró, ni sie bbʉbbʉ kʉ ná hwè na.

Njati ni é Yova dzá njí kana ni nji ná ritsi na bí ró, føri si rili ni nju njonjo kʉ ná Wakristo na, ná fø ndrŭ kana ni ka ni ba ngbà jiri ndima chi ndoa ná ndrŭ ro ngbà dhé (Anja paragrafu 5)


6. Ndima lai ndoa dhi le ndima ne ná saa djo ká ringani Wakristo no ngbá lo nga?

6 Adi krr ndiro nzɨ ni bba ni lai ndoa dhi le ni ne ná føri i ngʉ bbo na mana kʉ ná lo nidhó maisha nǎ. (Flp. 1:10) Bbʉbbʉ kʉ ná hwè nzɨ adi si ndoa le chi nari nǎ ro dhé ri, ro ri adi si le kana nga kʉ chøchø Yova na nari nǎ ro. (Mt. 5:3) Ndirigoti njati rie nzá ni d’e ndoa chi ri ró, ni ka ni njínji bbo lod’radha dhi njí kana. (1 Ko. 7:32, 33) Adi njínji bblo nidhó saa na. États-Unis nǎ Jessica ró dho kʉ ná le-ve køngʉeni chøchø 40 ndidhó cho kʉ ro, le pori, “Ma ngʉ adi lod’radha dhi njínji bbo ná føri kongʉe ma tsotso ma é hwè na, nì mai ma ngʉe ù na bbo ma ba ma lai ndoa dhi ke ro.”

ABA SAA NI CHU NI LAI LE INGA KE

7. Ká addudho ri kʉ nyodyu dhi lo ni chu ni lai bblo ni ji le inga ke ji nari ni po nari njí? (Mezali 13:16)

7 Njati ni di riddi ddikpa le inga ke kʉ bblo ni dho ni si na ndoa chi ró ká ringani ni njí addu? Ri ká ngani ni ra rid’ra théi nari kʉ ni ji le inga ke ji? Biblia pori nari kʉ, nyodyu dhi ke adi lonangane vi lo ndi nji nari njí. (Azø Mezali 13:16.) Føri dzá lo dho ri kʉ nyodyu dhi lo ni ba saa ni chu ni lai nzá nga ni lai chu ro, ni ji le inga ke ji nari ni po nari njí. Pays-Bas nǎ di ná le-ve Aschwin pori, “Ngbaribbai ma le le mbu nari ka ndi dhi lele ndirigoti si ma ri adi sini lele i.” Føri dzá lo dho njati ni ba saa ni chu ni lai ró, ni nzá ka ni nga fiasé ni nji nari tso ngbaribbai ma ni ni mbu nari ró ro dhé ri. Føri kina, ni lai ni ne ni chu nari kana ni ka ni ra ri ba nari kʉ le inga ke nga kʉ bblo ni dho nja ni chi na ndoa d’e ri.

8. Ni riji ni si na ndoa chi ná ke inga le ká ni ka ni chu ngbaribbai? (Anja ji maddi.)

8 Ndoa ni si chi na ná ni lai ká ni ka ni chu nzá nga le inga ke chu ro ngbaribbai? Ni ka ni chu le inga ke njudha dhi ngana inga bí ndrŭ kʉ ná ngana, føri ka ndi kó ni tsotso ni chu lo ni lai dhó kiroho ma, nyi ma na djo. Kedhó bbakau ka kʉ ie ma ndirigoti bbo ká ke adi loti addu djo? (Lu. 6:45) Ke inga le dhó muradi ká kʉ ddiddi nidhó ri na nì? Ni ka ni dhu nga ke inga le ma dhó kutaniko nǎ wazee tso inga bblo chu ke ná dhidhi kiroho nǎ ná nja Wakristo tso. (Mez. 20:18) Ni ka ni dhu ngbaribbai ma ndrŭ adi loti ke inga le dhó sifa ma, nyi ma na djo nari. (Rut. 2:11) Njati rie ni lai ni ji ni chu ri ró, nzɨ liri fø le inga ke mbu ndi che. Abbʉ heshima ngbaribbai ma le inga ke ndi mbu nari dho, nzɨ tsu ni nzá na ni ka ni tsu ná lo na ndirigoti nzɨ neri ni chu nini lo dju krʉ le inga ke djo.

Ddikpa le ni ji nari ni po le dho nari njí, anja ledhó nyi bblo ddikpa saa ro dho (Anja paragrafu 7-8)


9. Ndoa ni ji ni si chi na ná le inga ke dhi ngana ni si nari njí ká ringani ni u ngbá lo?

9 Ni ká ka ni chu ddikpa le thɨcha ni ji le inga ke ji nari ni po nari njí? Njati ni po ddikpa le ni ji nari le ni nja nari goti théi ró, le ka ndi ddiri ni nzɨ ngaddi bblo lonanga ni vʉ nari njí ri. (Mez. 29:20) Njati ddikpa le churi ni ji ndi ji, ro ni di si ripo lele nzá ró, le ka ndi ddiri ni nanga adi rɨni bbo lonanga ni vʉ nari njí. (Muh. 11:4) Anonga nari kʉ ddikpa le dhi ngana ni si nari njí ri nzá ngani ni uri u nari kʉ, fø le inga ke na ni si ndoa chichi dhé ri. Ringani ni uri nari kʉ, ni i kʉ tayari ndoa dho, ro nja ndrŭ nga ka ndima é tayari dhé ri.

10. Nde, ddikpa le inga ke pori ndi ji ni ji, ro rie nga ni kʉ tayari ró ká ni ka ni njiri ngbǎ?

10 Ni ká ka ni njiri ngbǎ njati ni d’i ri utso ddikpa le inga ke riji ndi chu ni bblo ri ró? Njati rie nzá ni ji fø le inga ke ri ró, adhori pʉlʉpʉ ni nji ná lo ró. Njati ni di riddi ni ka ni jini ngbà nzá ni ji fø le inga ke ro ró, føri kʉ che bbo.​—1 Ko. 10:24; Efe. 4:25.

11. Njati le pori ni vʉ fiasé ddikpa ke inga le dho ró, ká ringani ni ddinga bbo ngbá lo djo?

11 Nja kʉ ná ngø nǎ gø dhi ndrŭ inga bbobbo nja ndrŭ adi dza dhi ndrŭ vʉ nzá d’e ndoa chi ndima dhó familia nǎ ná ndrŭ dho. Nja ngø nǎ familia inga bbakau i adi ndoa dhi le vʉ ndirigoti kpa adi rikpe kpetsi ke ma, isɨle ma na nju ndiro kpa nja ndima ká fiasé tso nganga ma nari d’e. Njati le nziri ni vʉ fiasé ddikpa ke inga le dho ró, aneri ni chu kpa krʉ ká jirie ngbá lo ndirigoti kpadhó lo ká u addu ma nari. Njati ni di riddi ddikpa le kʉ bblo nidhó kau inga nidhó familia nǎ ddikpa ke dho ró, aneri ni chu fø le dhó nyi ma, ledhó sifa ma na bblo ndirigoti bbo pli ni chu le ma kana nga ká kʉ chøchø Yova na nì ma nari. Chøchø le ma kana kau kʉ Yova na ná føri dada mbø ma, nga le zø nari ma, le kʉ na ná bbonga ma na djolu. Nì mai ri kʉ fø ro, anonga nari kʉ ndima ká ndoa chichi ma nari djo ka ndi vʉ lonanga ya mwisho nari kʉ le-djo ma, le-ve ma na.​—Gal. 6:5.

FIASÉ TSO KÁ NI KA NI NGA NGBARIBBAI

12. Ni jiri ni nga fiasé tso ddikpa le inga ke na nari ká ni ka ni po ngbaribbai?

12 Ni jiri ni nga fiasé tso ddikpa le inga ke na nari ká ni ka ni po ngbaribbai? e Ni ka ni kperi ni tilo le inga ke na bí ndrŭ kʉ ná ngana inga telefone chulu. Ni ji le ndoa dho ndirigoti ni jiri ni chu le bblo nari ad’ra le dho pʉlʉpʉpʉ. (1 Ko. 14:9) Ngbà ri ka ró abba saa le inga ke dho ndi ddinga ngbaribbai ma ndi ka ndi ngʉ fø lo goti nari djo. (Mez. 15:28) Ndirigoti njati ddikpa le nyi ni nyi ró, arr le po ná lo rr.

13. Njati ddikpa ke inga le pori ndi ji ni ji ró ká ni ka ni njiri ngbǎ? (Wakolosai 4:6)

13 Njati ddikpa ke inga le pori ndi ji ni ji ró ká ni ka ni njiri ngbǎ? Njaro fø ke inga le si ni dhi ngana nari ueri ke é ngana do ro, føri dzá lo dho abbʉ heshima ke dho. (Azø Wakolosai 4:6.) Njati nidhó lo u saa ndiro ni chu ni ká fiasé tso nganga ma nari ró, apori po ke dho. Nì mai ri kʉ føro, ringani ni ngʉ ke dhó logoti tse ngbà ri ka ró. (Mez. 13:12) Ndirigoti rie nzá ke dhó lo tho ni nyo ri ró, ad’rari ke dho heshima na ndirigoti pʉlʉpʉlʉ. Anja ngbaribbai ma Autriche nǎ di ná le-djo Hans njingʉeri ddikpa le-ve singʉe ndi dhi ngana ro nari: “Ma d’rangʉe madhó lonangavʉdha le dho heshima na ndirigoti pʉlʉpʉlʉ. Ma njingʉe føri lele dhonalo ma nzá jingʉeri ma bbʉ kali dhi ngab’odha le dho ri. Føri dzá lo dho ma ngʉe krr le dho ma po ná lo ma, ma nji ná lo ma na kana ndiro nzɨ le di riddi nari kʉ ddikpa cha ma si madhó ngaddidha thika øø ró.” Njati rie ngbà ni ji ni dhi ngana si ná le inga ke ri ró, apori po ndirigoti anitilo fiasé ni nji ná ddo kana ká ni jiri ni si addu ma nji nari djo. Njaro ni ji ná lo ka ndi é njonjo ni dhi ná nga ma, nja lo ma na djotsina.

NJA NDRŬ KÁ KA NDIMA KÓ NZÁ D’E NDOA CHI NÁ WAKRISTO TSOTSO NGBARIBBAI?

14. Ko ká ka ko kó nzá d’e ndoa chi ná Wakristo tsotso ko tso nǎ lo na ngbaribbai?

14 Ndoa ji ndima chi ná Wakristo tsotso ká ko krʉ ka ko kó ngbaribbai? Ringani ko é krr kpa dhi ngana ko po ná lo djo. (Efe. 4:29) Ko ka ko dhuri ko tsó: ‘Ma ká adi gbo ka ndi ta le na ná nga kʉ bblo ná loti nzá d’e ndoa chi ná ndrŭ na ndiri cho kpa ndima chi ndoa d’e? Njati nzá d’e ndoa chi ná le-djo ma, le-ve ma na di loti ró ká ma adi riddi théi nari kʉ kpa jini ji ndima kana?’ (1 Ti. 5:13) Føri kina, ri nzá ngani ko di rili nzá d’e ndoa chi ná Wakristo di ndima mbu vʉ tso vʉni nari bbai ndima d’e ndoa chi nzá nari djotsina ri. Anziro ko tielo djo ná le-djo Hans pori ɨ: “Nja le-djoi adi ripo ‘Ni ká ndoa chi nzɨ addudho? Ni nga kʉ kalʉ go ri ró.’ Fø di ná lo adi rili nzá d’e ndoa chi ná ndrŭ mbu ndima che ndirigoti ri adi rili kpa mbu ndima cho le cho ndoa chidha dho nari bbai.” Ri kʉ bblo pli ko di nzá d’e ndoa chi ná Wakristo ko ka ko má dho ná lo ne!​—1 Te. 5:11.

15. (a) Waroma 15:2 nǎ kʉ ná kanuni ro ró ká ringani ko ddinga ngbá lo djo, ndoa dhi le ko ne ddikpa ke inga le dho nari njí? (Anja ji maddi.) (b) Video nǎ ro ká ni ba bbo na mana kʉ ná ngbá somo?

15 Njati ko di riddi ddikpa le-djo ma, le-ve ma na ka ndima é bblo kʉ ná dza dhi ndrŭ ró, ká ko ka ko njiri ngbǎ? Biblia ripo ko di ngaddi ngbaribbai ma nja ndrŭ ndima mbu nari djo. (Azø Waroma 15:2.) Nzá d’erie ndoa chi ná bí kʉ ná ndrŭ nzɨ adi riji d’i le gba ndima tso ndima lai ndoa dhi le na ri ndirigoti ringani ko bbʉ heshima kpa ji ná fø lo dho. (2 Te. 3:11) Nja ndrŭ ka ndima nziri ko kó ndima tsotso, ro ko nzá ka ko njiri fø ri njati rie nzá dhé kpa nziri nzi ko tso ri ró. f (Mez. 3:27) Nzá d’erie ndoa chi ná nja ndrŭ nzá jirie théi le si ndima dhi ngana nari ro ri. Allemagne nǎ nzá d’e ndoa chi ná le-ve Lydia pori: “Ni ka ni tsu le-djo ma, le-ve ma na bí nǎ ndrŭ kʉ ná ddikpa grupe na. Ane chu ro ndiro le-djo ma njunju le-ve na d’e ndirigoti njalo gʉ abba kpa dhona.”

Bí ndrŭ kʉ ná nga adi rili nzá d’e ndoa chi ná Wakristo nju (Anja paragrafu 15)


16. Nzá d’e ndoa chi ná Wakristo dho ká ringani ndima no ngbá lo nga?

16 Ko chi ndoa ma inga nzá ma ró ko krʉ ka ko ba hwè ngbà dhé maisha nǎ! (Zb. 128:1) Føri dzá lo dho rie ndoa ni ji ni chi ro ni d’e ni lai le ba nzá ró, ara anzi Yova dho ni njínji nari na. Sin Yi ró dho kʉ ná Macao nǎ di ná le-ve pori: “Paradiso nǎ ni si di ni lai ndoa dhi le na cho ró nŭnŭ nari djo ni ddinga ró, ni ka ni njari nari kʉ ddiro ni di ná ddo kʉ sese bbo. Føri dzá lo dho aba hwè ddiro ni kʉ ná fø saa kana ndirigoti anjínji bblo nidhó saa na.” Ro, njati rie b’lo ni ba ni lai ndoa dhi le ndirigoti rie b’lo ni nga fiasé ni nji nari tso ró ká addu ka ndi kó ni tsotso? Gosi ná lo si loti addu ma ka ndi kó ni tsotso ni vʉ lonanga nyodyu na fiasé ni nji ná ddo kana nari djo.

DYI 137 Chi tøni ná isɨ ndrŭ, Wakristo le-vei

a Nja ni chu ni ká kʉ tayari nì nari d’e, anja jw.org djó ɨ djǒ ripo ná lo “Namna ya Kujitayarisha Kwa Ajili ya Ndoa​—Sehemu ya 1: Niko Tayari Kuanzisha Urafiki wa Kimapenzi?

b LONANGA LE TU NARI: I lo ma, gosi ná lo ma na nǎ, “fiasé” le nzi nari kʉ kpetsi ke ma, isɨle ma na rine ndima chu ndima bblo ná saa ndiro ndima chu ndima lai ká si kʉ e bblo kʉ ná isɨle inga kpetsi ke i nì nari d’e. Nja ngø nǎ, ndrŭ adi føri nzi ddikpa le le chu ná saa. Fiasé tso adi ngani kpetsi ke ma, isɨle ma na pori pʉlʉpʉlʉ ndima jini ji ndima kana ná nga djó ro ndirigoti ri tso adi dyani njati ndrŭ chi ndoa inga ndrŭ bba ndima bbá ró.

c Iga ro tso ngani ná paragrafu nǎ le loti kpetsi ke djo. Ro, fø kanuni na le-vei ma ka ndima njínji ddi.

d Nja dho thika le øø.

e Nja ngana, le-djo i adi si le-ve dhi ngana ndima nga fiasé tso d’e. Føro mai, ddikpa le-ve si le-djo dhi ngana nari ro nga kʉ che ri. (Rut. 3:1-13) Ndiro ni chulo bbo fø lo djo d’e, anja ɨ djǒ ripo na lo “Vijana Huuliza . . . Nitamwambiaje Jinsi Ninavyohisi?” Cho 2004 nǎ Bi 10 ddo 22 dhi Amuka! nǎ.