Vpogled v telo brez skalpela

SKALPEL se zaradi napredka na področju računalništva, matematike in znanosti pri odkrivanju nekaterih bolezni umika nekirurškim metodam. K tem tehnikam spadajo poleg rentgenskega slikanja, ki ga v medicini uporabljajo že dobrih 100 let, tudi računalniška tomografija (CT), pozitronska emisijska tomografija (PET), magnetnoresonančno slikanje (MRI) in ultrazvočno slikanje oziroma ehografija. * Kako delujejo? Katera zdravstvena tveganja so z njimi povezana? In katere prednosti imajo?

Rentgenska radiografija

Kako deluje? Rentgenski žarki imajo krajšo valovno dolžino kakor vidna svetloba, zato lahko prodrejo skozi telesna tkiva. Kadar je določen del telesa izpostavljen tem žarkom, jih trdna tkiva, kot so denimo kosti, absorbirajo, zato so na razvitem filmu oziroma rentgenski sliki vidna kot svetlejši deli v temnejši okolici. Mehka tkiva pa so vidna v različnih odtenkih sive barve. Z rentgenskimi žarki običajno odkrivajo težave oziroma bolezni, povezane z zobmi, kostmi, dojkami in prsnim košem. Kadar zdravnik želi jasno videti mehka tkiva enake gostote, ki so druga ob drugem, se morda odloči, da bo pacientu vbrizgal v krvni obtok kontrastno barvilo, zaradi katerega bo na sliki večji kontrast. Dandanes rentgenski posnetek pogosto pretvorijo v digitalno obliko in vidijo sliko na računalniškem zaslonu.

Tveganja: Obstaja sicer minimalna možnost, da se pri slikanju poškodujejo celice in tkiva, vendar je tveganje ponavadi zelo majhno v primerjavi s koristmi. * Ženske, ki domnevajo, da so noseče, bi morale pred rentgenskim slikanjem o tem obvestiti zdravnika. Kontrastno sredstvo, kot je jodova spojina, lahko sproži alergično reakcijo. Če ste alergični na jod ali na morsko hrano, ki vsebuje ta kemijski element, o tem obvestite zdravnika ali osebje, ki opravlja slikanje.

Koristi: Rentgensko slikanje je hiter pregled in je na splošno neboleče, sorazmerno poceni ter precej enostavno. Zato je še posebej koristno pri postopkih, kot je mamografija, ali pa takrat, ko je treba hitro postaviti diagnozo. V telesu ne pusti nobenih radioaktivnih delcev in običajno nima stranskih učinkov. *

 Računalniška tomografija

Kako deluje? Računalniška tomografija (CT) je metoda, pri kateri se rentgenski žarki skupaj s posebnimi senzorji uporabljajo bolj zapleteno in intenzivno kakor pri rentgenskem pregledu. Pacient leži na posebni preiskovalni mizi, ki se pomika v odprtino v aparatu. Sliko ustvarjajo ozki snopi radioaktivnih žarkov in detektorji, ki se za 360 stopinj vrtijo okoli pacienta. Postopek bi lahko primerjali s pregledovanjem štruce kruha, ki bi jo narezali na izredno tanke rezine, nato pa vsako fotografirali. Računalnik slike »rezin« sestavi in tako ustvari natančno sliko prečnega prereza človekove notranjosti. Najsodobnejše naprave omogočajo spiralno skeniranje, s čimer se postopek pospeši. Ker CT-skenerji priskrbijo zelo podrobno sliko, zdravniki z njimi pogosto pregledujejo prsni koš, trebušno votlino in skelet ter diagnosticirajo različne vrste raka in druge bolezni.

Tveganja: Pri CT-skenerjih je sevanje ponavadi večje kakor pri običajnem rentgenskem slikanju. S tem dodatnim sevanjem je povezano sicer majhno, a opazno večje tveganje za nastanek raka, zato je treba skrbno presoditi, ali koristi odtehtajo tveganje. Nekateri pacienti doživijo alergijsko reakcijo na kontrastna sredstva, ki velikokrat vsebujejo jod; pri drugih pa je večje tveganje za okvaro ledvic. Poleg tega morajo doječe matere, ki jim vbrizgajo kontrastno sredstvo, morda počakati 24 ur ali več, preden lahko znova pričnejo dojiti svojega otroka.

Koristi: Računalniška tomografija je neboleč in neinvaziven postopek, pri katerem računalnik pridobljene podrobne podatke digitalno pretvori v trodimenzionalno sliko. CT-skenerji so sorazmerno hitri in preprosti za uporabo in lahko tistim, ki imajo notranje poškodbe, rešijo življenje. Poleg tega ne vplivajo na vsajene medicinske naprave.

Pozitronska emisijska tomografija

Kako deluje? Pri pozitronski emisijski tomografiji (PET) se v telo vbrizga radioaktivna snov skupaj s snovjo, ki je že naravno navzoča v telesu, največkrat glukozo. Nastane slika, ki je rezultat sevanja pozitronov (pozitivnih elektronov) v tkivih. Ta preiskava temelji na načelu, da rakave celice vsrkajo več glukoze kakor zdrave, kar pomeni, da bolne sprejmejo več radioaktivne snovi. Tako bolna tkiva, ki vsebujejo več pozitronov, tudi močneje sevajo, zaradi česar so na sliki drugače obarvana oziroma svetlejša kakor zdravi deli telesa.

Medtem ko zdravniki s CT in MRI pregledujejo obliko in strukturo organov, pa s PET ugotavljajo, kaj se dogaja v organih, in s tem odkrijejo morebitne spremembe v zgodnejši fazi kakor z drugimi napravami. To preiskavo lahko opravijo tudi v kombinaciji z računalniško tomografijo (CT) in ko obe tako dobljeni sliki položijo eno vrh druge, so podrobnosti še bolj jasno vidne. Vendar so lahko pri pozitronski emisijski tomografiji rezultati napačni, če je pacient nekaj časa pred tem jedel ali če je njegova raven sladkorja (morda zaradi sladkorne bolezni) previsoka ali prenizka. Poleg tega radioaktivna snov seva samo nekaj časa, zato mora biti preiskava opravljena v omejenem času.

Tveganja: Ker je radioaktivne snovi, ki je bila vbrizgana v telo, zelo malo in seva kratek čas, je sevanje, ki mu je izpostavljen pacient, majhno. Vseeno pa je to lahko nevarno za razvijajoči se plod. Zato bi morale ženske, ki utegnejo biti noseče, o tem obvestiti zdravnika in osebje, ki  opravlja ta pregled. Ženska v rodni dobi bo mogoče morala dati vzorec krvi ali urina, da se ugotovi, ali je morda noseča. Kadar nameravajo zdravniki opraviti preiskavo tako s PET kakor s CT, je dobro imeti v mislih tudi tveganja, povezana s CT.

Koristi: Ker pozitronska emisijska tomografija ne prikaže samo oblike organov in tkiv, temveč tudi to, kako delujejo, lahko zdravniki odkrijejo zdravstvene težave prej, preden je spremembe v strukturi tkiv mogoče odkriti s CT ali MRI.

Magnetnoresonančno slikanje

Kako deluje? Magnetnoresonančno slikanje deluje na temelju močnega magnetnega polja in radijskih valov (ne rentgenskih žarkov), pri čemer računalnik prikaže izredno podrobno sliko praktično vseh notranjih delov telesa »plast za plastjo«. S to metodo lahko zdravniki preiskujejo vsako podrobnost v telesu in ugotovijo, za katero bolezen gre, in to celo takrat, ko tega ni mogoče ugotoviti z nobenim drugim postopkom. Na primer, MRI-skener je ena od redkih naprav, s katero se lahko vidi skozi kost, zaradi česar je izredno učinkovito sredstvo za pregled možganov in drugih mehkih tkiv.

Pacienti morajo med pregledom biti pri miru. Ker morajo ležati v dokaj majhnem tunelu v aparatu, imajo nekateri izmed njih klavstrofobijo. Vendar so za ljudi, ki se bojijo zaprtih prostorov ali pa imajo težave s prekomerno težo, pred kratkim izdelali odprte MRI-skenerje. Jasno je, da v prostoru, v katerem opravljajo te preglede, ne sme biti kemičnih svinčnikov, ur, nakita, lasnic in kovinskih zadrg ali česa podobnega, prav tako pa tudi ne kreditnih kartic in drugih predmetov, ki so občutljivi na delovanje magnetnega polja.

Tveganja: Če pri pregledu uporabijo kontrastno sredstvo, obstaja možnost za alergijsko reakcijo, vendar je tveganje manjše kakor pri snoveh na osnovi joda, ki jih običajno uporabljajo pri rentgenskem pregledu in CT-ju. Sicer pa MRI za pacienta ne pomeni nobenega znanega tveganja. Vendar pacienti, ki imajo v telesu kirurške vsadke oziroma kovinske delce, ki so jim jih vstavili po poškodbah, zaradi močnega magnetnega polja morda ne bodo mogli biti pregledani z MRI. Če torej dobite napotnico za MRI in imate v telesu katero od pravkar omenjenih  stvari, potem ne pozabite tega omeniti zdravniku ali osebju, ki opravlja ta pregled.

Koristi: Pri MRI ni sevanja, ki bi bilo lahko nevarno. Metoda je še posebej učinkovita pri ugotavljanju bolezenskih sprememb tkiva, še zlasti sprememb kostnega tkiva oziroma tkiva, ki ga zakrivajo kosti.

Ultrazvok

Kako deluje? Ehograf oziroma ultrazvočna naprava je pravzaprav neke vrste sonar, ki oddaja zvočne signale oziroma valove, ki jih človeško uho ne more zaznati. Ko valovi pridejo do mesta, kjer je gostota tkiva drugačna – recimo do površine organa – se odbijejo. Računalnik analizira odmev in na zaslonu se prikažejo dvo- ali trodimenzionalne značilnosti organa, kot so globina, velikost, oblika in gostota. Nizkofrekvenčni valovi omogočajo zdravnikom slikanje organov, ki ležijo globlje v telesu, ultravisoke frekvence pa omogočajo preučevanje zunanjih organov, denimo oči in plasti kože, kar lahko pomaga pri ugotavljanju kožnega raka.

Pri tem največkrat uporabljajo ročno napravo, ki se imenuje pretvornik oziroma sonda. Zatem ko na kožo nanesejo prozoren gel, drsijo s pretvornikom po delu telesa, ki ga želijo pregledati, pri čemer lahko dogajanje v organu spremljajo na računalniškem zaslonu. Kadar je potrebno, pa lahko majhno sondo vstavijo v kateter in jo potisnejo pacientu v naravno telesno odprtino. Tako lahko opravijo nekatere notranje preglede.

Naprava, imenovana Dopplerjev ultrazvočni aparat, je občutljiva na premikanje in omogoča ugotavljanje toka krvi. Koristna je lahko za pregledovanje organov, pa tudi za diagnosticiranje tumorjev, ki imajo nenormalno veliko količino krvnih žil.

Ultrazvok pomaga zdravnikom diagnosticirati različna stanja v telesu in odkriti skrite vzroke simptomov, vse od motenj v delovanju srčne zaklopke pa do zatrdlin v dojkah, ter ugotavljati zdravstveno stanje nerojenega otroka. Po drugi strani pa ultrazvočni valovi ne prodrejo skozi pline, zato ima ta tehnika svoje omejitve, kadar se uporablja pri pregledu nekaterih delov trebušne votline. Poleg tega slika pri tej tehniki morda ni tako jasna kakor pri drugih metodah, kot je denimo radiografija.

Tveganja: Čeprav je ultrazvok na splošno varen, kadar se ustrezno uporablja, gre pravzaprav za obliko energije, ki lahko poškoduje tkivo, tudi tkivo nerojenega otroka. Zato na ultrazvočni pregled nerojenega otroka ne bi smeli gledati kot na nekaj, kar je povsem brez tveganja.

Koristi: Ta metoda je precej razširjena, ni invazivna in je sorazmerno poceni. Poleg tega slika, ki jo zdravnik vidi na ekranu, prikazuje stanje, ki je v telesu prav v tistem trenutku.

Kaj nam obeta tehnološki napredek

Trenutno je videti, da si raziskovalci prizadevajo predvsem izboljšati že obstoječe tehnike. Tako denimo razvijajo MRI-skener, ki uporablja dosti šibkejše magnetno polje kakor dosedanji, s čimer so povezani tudi precej nižji stroški. V procesu razvoja pa je tudi nova tehnika, ki veliko obeta – imenuje se molekularno slikanje (MI). Namenjena je odkrivanju sprememb v telesu na molekularni ravni, zato obljublja zelo zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.

Zaradi vseh teh tehnik, ki so na voljo, se je zmanjšala potreba po bolečih, tveganih in pogosto celo nepotrebnih operativnih posegih v diagnostične namene. In ker slikanje omogoča zgodnje ugotavljanje bolezni in zato zgodnejši pričetek zdravljenja, je lahko izid za pacienta dosti boljši, kakor bi bil sicer. Vendar pa je oprema draga – nekatere naprave stanejo okoli milijon evrov.

Seveda pa je bolje bolezen vnaprej preprečiti, kakor pa jo diagnosticirati in zdraviti. Zato si prizadevajte ostati zdravi, tako da imate ustrezno prehrano, dovolj počitka, se redno razgibavate in ste pozitivni. »Srce veselo daje dobro zdravilo,« piš e v Pregovorih 17:22.

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 13]

 KOLIKŠNEMU SEVANJU STE IZPOSTAVLJENI?

Vsak dan smo izpostavljeni naravnemu sevanju, bodisi kozmičnim žarkom, ki prihajajo iz vesolja, bodisi sevanju naravnih radioaktivnih snovi, kot je plin radon. Naslednji seznam vam bo lahko pomagal pri ugotavljanju tveganja, povezanega z določenimi zdravstvenimi postopki. Meritve so povprečja, izražena v milisievertih (mSv).

Peturni let s potniškim letalom: 0,03 mSv

Desetdnevna izpostavljenost naravnemu sevanju: 0,1 mSv

Rentgensko slikanje zob: 0,04–0,15 mSv

Običajni rentgenski pregled prsnega koša: 0,1 mSV

Mamografija: 0,7 mSv

Računalniška tomografija prsnega koša: 8,0 mSv

Če morate iti na pregled, se ne obotavljajte prositi zdravnika ali radiologa, naj vam posreduje določne informacije o tem, kolikšnemu sevanju boste pri pregledu izpostavljeni, oziroma o čemer koli drugem, kar vas zanima.

[Slika na strani 11]

Rentgen

[Slika na strani 12]

CT

[Vir slike]

© Philips

[Slika na strani 12]

PET

Courtesy Alzheimer’s Disease Education and Referral Center, a service of the National Institute on Aging

[Slika na strani 13]

MRI

[Slika na strani 14]

Ultrazvok