Zha mai angle

Zha kai e lista

Noti

Noti
  1.  Kon si e Babilonia e Bari

  2.  Kana sas te avel o Mesias?

  3.  Prame pa o rat kai trobus te alosaras

  4.  Kana mekenpe

  5.  Bare giesa le manushenge

1. Kon si e Babilonia e Bari

Sostar shai phenas ke e Babilonia e Bari si sa le religionuria kai nai chache? (Sicharimos [Apokalipsis] 17:5). Aida dikhas trin prame.

  •   Kerel buki pe sa e lumia. Phenelpe pa late ke beshadi la pa but “thema” ai “manush” ai ke amperetsil sar iek zhuvli kai si la putiaria pel “amperaturia la lumiake” (Sicharimos [Apokalipsis] 17:15, 18).

  • Nashtil te avel iek bari amperetsia ai chi le bukia kai kerdion le loventsa. Pa so mothol e Biblia, “le amperaturia la lumiake” ai “le barvale manush” kai kinen ai bikinen traina kana voi avela peradi (Sicharimos [Apokalipsis] 18:9, 15).

  • Meliarel o anau le Devlesko. Phenelpe pa late ke si iek zhuvli chorhi ke te lel love ai aver prame kerel buki le amperatontsa (Sicharimos [Apokalipsis] 17:1, 2) Atsavel le manushen pe sa e lumia. Ai doshali la pala e martia butengi (Sicharimos [Apokalipsis] 18:23, 24).

Zha pale ka o sikaimos 13, kotor 6

2. Kana sas te avel o Mesias?

E Biblia phendias ke mai anglal te avel o Mesias sas te nakhen 69 kurke (chito Daniel 9:25).

  •  Kana astarde le 69 kurke? Ando borsh 455 mai anglal te arakhadiol o Kristo. Godo borsh, o Nehemias sas les tela lesko vast uni foruria ai areslo ka e Jerusalen te vazdel pale kako foro (Daniel 9:25; Nehemías 2:1, 5-8).

  • Sode vriama sas le 69 kurke? Ande uni profesii la Bibliake, iek gies si iek borsh (Números 14:34; Ezequiel 4:6). Pala godo shai phenas ke iek kurko si 7 borsh. Atunchi, le 69 kurke anda kacha profesia si 483 borsh (69 kurke x 7 giesa).

  • Kana getosarde le 69 kurke? Te zhinas 483 borsh de kin o borsh 455 mai anglal te arakhadiol o Kristo, aresas ka o borsh 29 polme te arakhadiol o Kristo. a Ande godo borsh boldilo o Jesus ai kerdilo o Mesias (Luk 3:1, 2, 21, 22).

Zha pale ka o sikaimos 15, kotor 5

3. Prame pa o rat kai trobus te alosaras

Butivar si prame kai shai kerel o manush te avel sasto, numa univar le dojtoria phenen ke trobul te lel pesko rat. Uni anda gadala prame si, te das amaro rat te thon les peske aver manush vai te garavas amaro rat te usis les mai angle kana trobul amen. Iek chacho kristiano nas te alosarel kako (Deuteronomio 15:23).

 Numa si aver prame kai shai alosaras, sar kana ankalaven amenge rat te dikhen so si amen, vai kana keren amenge hemodialisis, hemodilucion, cell-salvage, vai kana kamen te usin iek makina kai azhutil te na terdiol o rat anda o stato. Suako kristiano trobul te alosarel so si te keren leske ratesa ande iek paratsia (operacion), vai aver prame kai mothol o dojtoro te sastiarel amen. Sar suako dojtoro chi kerel buki sa iek fialo le kristianuria trobun te zhanen mishto so si te keren peske ratesa. Te zhanen shai pushenpe:

  • Ai te avela ke zhal murho rat ande iek makina ai terdiola tsirha vriama, si te mekel murhi gogi sikadi te phenau ke si murho rat ai ke chi trobul te avel shordo pe phuv? (Deuteronomio 12:23, 24).

  • Ai te avela ke le dojtoria ankalaven mange rat te lasharen les, ai polme kamen te thon les pale ande murho stato, si te mekel man murhi gogi sikadi pala e Biblia te alosarau vareso gadia?

Zha pale ka o sikaimos 39, kotor 3

4. Kana mekenpe

E Biblia phenel ke si mai mishto kana le ansurime ashen ande iek tsera ai phenel ke godola kai mekenpe, nashtin te ansurinpe pale avresa (1 Corintios 7:10, 11, NWT). Numa univar, uni kristianuria alosaren te mekenpe.

  •   Kana o rhom chi kamel te lel sama katar peski familia: O rhom chi kamel te pravarel peska familia ai te del len so trobul len te train (1 Timote 5:8).

  • Kana iek malavel zurales le kolavres: Kana kerel prame kai shai nasuarel les vai mundarel les (Galatiana 5:19-21).

  • Kana kerel fersavi prama te duriarel le kolavres katar o Jehova: Kana iek anda lende kerel so avela ai chi mekel le kolavres te luvudil ka o Jehova (Le Apostolengo 5:29).

Zha pale ka o sikaimos 42, kotor 3

5. Bare giesa le manushenge

Le kristianuria chi kidenpe andel bare giesa kai nai drago le Devleske. Numa suako kristiano trobul te lelpe pala peski gogi sikadi pala e Biblia te alosarel so si te kerel kana:

  •   Varekon rhugil tuke ando krechuno, ando nevo borsh ai aver gies gadia. Shai phenes “nais tuke”. Te avela o manush kamel te zhanel sostar chi kides tu shai phenes leske.

  • Kiro rhom vai kiri rhomni kai nai marturo le Jehovasko mangel te kides tu la familiasa ande iek baro gies. Te avela ke kiri gogi sikadi mekel tu te zhas, mai anglal shai phenes ke chi si te keres khanchi te kerelape vareso kai avel katar iek religion jojamni.

  • O gazda anda kiri buki del tu vareso vai pokinel tuke mai love pala iek baro gies. Shai lau les? Te mekela tu kiri gogi shai les les. Gindi tu: Del man kako pala godo gies vai pala murhi lashi buki?

  • Varekon del tu iek lashi prama ande iek gies baro le manushenge. Shai avela zhanel ke godo gies nai baro tuke, numa kamel te del tu vareso. Shai avela kamel te sikavel tuke lashimos. Numa shai pushes tu, kamel te zumavel murho pakiamos? Polme te des tu gogi ande kako shai alosares. Avela so avela, kamas te ashel amari gogi ande pacha ai te avas chache le Devlesa (Le Apostolengo 23:1).

Zha pale ka o sikaimos 44, kotor 1

a De kin o borsh 455 m.a.K. zhi ka o borsh 1 m.a.K. si 454 borsh. De kin o borsh 1 m.a.K. zhi ka o borsh 1 p.a.K. si iek borsh (ke nai borsh cero). Ai de kin o borsh 1 p.a.K. zhi ka o borsh 29 p.a.K. si 28 borsh. Te chidas kakala borsh —454, 1 ai 28—, si amen 483 borsh.