Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

MGBAVOLƐ NEE MBƐLƐRA BIZA KƐ

Duzu Ati A Dahuu Meka Edwɛkɛ Mɔɔ Ɛnle Kpalɛ La A?

Duzu Ati A Dahuu Meka Edwɛkɛ Mɔɔ Ɛnle Kpalɛ La A?

“Ɔdwu mekɛ ne bie a mekola mekomo me tafinlima ne azo, ɔdwu mekɛ ne bie noko a ɔzɔho kɛ mendwenle na meadendɛ!”​—James.

“Saa me ahonle tu a metendɛ mɔɔ mendwenle nwo a yɛɛ saa me nye die a metendɛ somaa. Ɔti, dahuu meka edwɛkɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ la.”​—Marie.

Baebolo ne ka kɛ: “Ɛtafinlimalɛ ... le senle” yɛɛ “Senle ekyi kola yela ɛhoayelɛ kpole!” (Gyemise 3:5, 6) Asoo wɔ ɛdendɛlɛ fa wɔ kɔ ngyegyelɛ nu? Saa ɔle zɔ a, edwɛkɛ ɛhye baboa wɔ.

 Duzu ati a meka edwɛkɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ la a?

Sinlidɔlɛ. Baebolo ne ka kɛ: “Yɛ muala yɛfo fane dɔɔnwo. Saa awie ɛnvo wɔ edwɛkɛhanlɛ nu a, ɛnee ɔle sonla mɔɔ di munli.” (Gyemise 3:2) Kɛmɔ yɛnli munli la ati, tɛ yɛ ɛdialɛ nu ala a yɛfo a emomu yɛfo wɔ yɛ ɛdendɛlɛ nu noko.

“Ɔluakɛ melɛ adwenle mɔɔ ɛnli munli yɛɛ ɛtafinlimalɛ mɔɔ ɛnli munli la ati, nrɛlɛbɛ ɛnle nu kɛ mebaha kɛ mekola mekomo bɛ nwo zo kpalɛ.”​—Anna.

Ɛdendɛlɛ dɔɔnwo. Baebolo ne ka kɛ: “Saa ɛdendɛlɛ so somasoma a, mɛladonlɛ ɛnli mgbanwo.” (Mrɛlɛbulɛ 10:19) Ɔnyɛ se kɛ menli mɔɔ tendɛ somaa na bɛndie edwɛkɛ kpalɛ la baha edwɛkɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ mɔɔ bagyegye awie mɔ la.

“Tɛ menli mɔɔ tendɛ somaa wɔ sua nu la a ze nrɛlɛbɛ a. Gyisɛse a le awie mɔɔ ze nrɛlɛbɛ kpalɛ mɔɔ dɛnlanle azɛlɛ ye azo a, noko ɛnee ɔdwu mekɛ ne bie a ɔyɛ koonwu.”​—Julia.

Safule ɛwɔlɛ. Baebolo ne ka kɛ: “Sonla ne bie anloa edwɛkɛ wowɔ kɛ dadeɛ.” (Mrɛlɛbulɛ 12:18) Edwɛkɛ mɔɔ wowɔ la ko a le safule ɛwɔlɛ​—edwɛkɛ mɔɔ yɛ nyane mɔɔ ɛngile ɛbulɛ. Menli mɔɔ wɔ safule la bahola aha kɛ, “Ɛnee melɛbɔ ngoayɛ!” Noko ɔnle kɛ yɛfa awie anyunlu mɔɔ yɛgua ye aze la kɛ ɛzelekɛ debie. Baebolo ne ka kile yɛ kɛ yɛye “aholoba, nee debie ɛtane biala” yɛgua.​—Ɛfɛsɛsema 4:31.

“Mebɔ ngoayɛ yɛɛ mekulo kɛ memaa awie mɔ sele​—subane mɔɔ maa awie tu safule na fane dɔɔnwo ne ala ɔfa me ɔkɔ ngyegyelɛ nu.”​—Oksana.

Saa ɛka edwɛkɛ bie ɛwie a, ɔle kɛ wɔmia toothpaste la, ɛngola ɛndwe ɛnzia

 Komo ɛ tafinlima ne azo

Ɔnla aze kɛ ɛbahomo ɛ tafinlima ne azo, noko Baebolo ngyinlazo bahola aboa wɔ. Kɛ neazo la, suzu ɛhye mɔ anwo.

“Bɛyɛ koonwu na bɛdwenle.”​Edwɛndolɛ 4:4.

Ɔdwu mekɛ ne bie a, mɔɔ ɔwɔ kɛ ɛyɛ la a le kɛ ɛbayɛ koonwu. Bɛlɛra bie mɔɔ bɛfɛlɛ ye Laura la ka kɛ: “Kɛzi mete nganeɛ wɔ mekɛ mɔɔ meva ɛya la kola kakyi nzinlii. Saa me ahonle tɔ me azule nu a, me nye ta die kɛ meanga mɔɔ ɛnee mekulo kɛ meka la.” Saa ɛgyinla wɔ mekɛ ekyi bie anu a ɔnrɛmaa ɛnrɛha edwɛkɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ la.

“Ɛnzonlɛ te edwɛkɛ, kɛmɔ ɛtafinlimalɛ sɔ aleɛ nea la”​Dwobu 12:11.

Kolaa na wɔaha edwɛkɛ mɔɔ wɔ wɔ adwenle nu la, saa ɛfa kpuya ɛhye mɔ ɛsuzu nwo a, ɛbahoati nyane mɔɔ anrɛɛ ɛbali ye nzinlii la:

  • Ɔle nɔhalɛ ɔ? Ɔkile atiakunlukɛnlɛma ɔ? Nwolɛ hyia ɔ?​—Wulomuma 14:19.

  • Saa awie a hanle hilele me a, anrɛɛ kɛzi mebade nganeɛ ɛ?​—Mateyu 7:​12.

  • Asoo ɔbahile kɛ mebu ahenle adwenle ɛhilelɛ ne?​—Wulomuma 12:10.

  • Asoo ɔle mekɛ kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ metendɛ?​—Nolobɔvo ne 3:7.

“Bɛbɛlɛ bɛ nwo aze na bɛbu bɛ gɔnwo mɔ bɛdɛla bɛ nwo.”​Felepaema 2:3.

Folɛdulɛ zɔhane baboa wɔ yeamaa wɔanyia awie mɔ anwo adwenle kpalɛ na yemɔ bamaa wɔahomo ɛ tafinlima ne azo na wɔadwenle kolaa na wɔadendɛ. Saa ɛ nwu ye kɛ wɔha edwɛkɛ ɛtane bie a, mɛlɛbɛnwoaze baboa wɔ yeamaa wɔayɛ ye ndɛ wɔakpa kyɛlɛ! (Mateyu 5:​23, 24) Akee si kpɔkɛ mɔɔ bamaa wɔahomo ɛ tafinlima ne azo a.